Jure Klobčar

Gospodarstveniki, ki ostro nasprotujejo predlogu pristojnega ministra za delo Luke Mesca, da se minimalna plača zviša na 1000 evrov neto, si bodo prizadevali, da do napovedanega dviga ne pride, pri tem pa očitno računajo tudi na predsednika vlade Roberta Goloba. Njegov odziv ob napovedanem dvigu so na GZS označili kot pozitivno stvar, razumejo pa ga kot nestrinjanje s predlogom ministra. Ta ima sicer po zakonu o minimalni plači diskrecijsko pravico, da ob upoštevanju življenjskih stroškov določi njeno višino.

GZS: Minimalna plača glavni izziv, postavljen na pot 

Še več, kot je povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, si v gospodarstvu želijo, da bi bila »minimalna plača le statistična kategorija in da se je v praksi ne bi posluževali v večji meri«. Predlog ministra Mesca, ki da ga po Gorenščkovih besedah vodijo osebni interesi, je označil za »glavni izziv, ki se jim je postavil na pot« ob koncu lanskega leta.

Prvi mož GZS pravi, da si seveda tudi v gospodarstvu želijo, da bi vsi za svoje delo »prejemali dostojno plačilo«.  A si hkrati želijo tudi, »da bi v Sloveniji končno vzpostavili stabilno in konkurenčno poslovno okolje, ki bi podjetjem omogočalo, da bi dosegla dobre poslovne rezultate«. V tem primeru Gorenšček verjame, da bi tudi podjetja izplačevala višje plače, kot jim veleva zakon.

Življenjski stroški

Minister bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto

Napoved povzročila veliko skrbi gospodarstvenikom

Ministrovo napoved iz decembra, da bo predlagal minimalno plačo v višini 1000 evrov neto, je izvršni direktor GZS označil za preuranjeno, dana je bila v nepravem času in je močno vznemirila podjetnike. »Povzročila je veliko skrb v gospodarstvu, kaj bo, če se uresničila,« je dejal. Vladi so sporočili, da takšnemu dvigu odločno nasprotujejo.

Spomnimo, minister Mesec je dvig minimalne plače napovedal po tem, ko je dobil izračun novih minimalnih življenjskih stroškov in ti so se v primerjavi z zadnjim izračunom povišali za 18 odstotkov. Gorenšček je povedal, da se je v enakem obdobju podobno, za 17,5 odstotka, zvišala inflacija, minimalna plača pa se je zvišala za 18,9 odstotka, tako da se je »realna moč minimalne plače povečala za več kot samo rast minimalnih življenjskih stroškov«.

Predlagani dvig zato po njihovo ni utemeljen z gibanjem življenjskih stroškov, kot jih zaznava statistični urad, je dodal.

Zvišali minimalno plačo in jo obremenili

V letu 2025 se je minimalna mesečna plača zvišala na 930 evrov neto, a so jo nato, kot je povedal izvršni direktor GZS, čez leto tako dodatno obremenili, da se je znižala na 887 evrov, kar je za 43 evrov mesečno ali skoraj pet odstotkov. »Letno to pomeni izpad v višini 516 evrov,« je povedal.

Opozoril je še, da je minimalna plača osnova za usklajevanje ostalih plač v podjetjih, a ob letošnjem napovedanem dvigu v višini več kot 16 odstotkov ta uskladitev ne bo mogoča. Tako bo prišlo do kompresije plač, manjših razlik, manjših stimulacij za zaposlene, kar pripelje do nezadovoljstva in manjše produktivnosti.

Vse manj časa za izpolnitev obljub

Na GZS so se dotaknili še nekaterih drugih tem, med drugim zimskega regresa. Kot pravijo, je bila glavna težava v tem, da je prišel tik pred koncem leta. Pričakujejo, da bo ustavno sodišče pobudnikom presoje pritrdilo glede utemeljenosti retroaktivnosti in določilo, da so podjetja za leto 2025 dolžna izplačati samo sorazmerni del zimskega regresa.

Vse manj je časa, pravijo, za izpolnitev preostalih obljub, zaradi katerih so se delodajalci vrnili v ESS - za spremembe pri dolgotrajni oskrbi in pri čezmejnem opravljanju storitev. Pri dolgotrajni oskrbi oporekajo prekomernemu pobiranju sredstev, pri čezmejnem opravljanju storitev pa želijo enake pogoje, kot jih ima konkurenca, denimo v Avstriji.

Za letos napovedujejo 2,4-odstotno rast

GZS za letos napoveduje 2,4-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki pa bo v velikem delu posledica treh delovnih dni več v letošnjem letu in padca BDP v prvem četrtletju lani, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Povečanje dodane vrednosti pričakujejo v vseh dejavnostih, najbolj v gradbeništvu, ki je po Ivančevih besedah poskrbelo tudi za krepitev gospodarske rasti v drugi polovici lanskega leta. Sledile naj bi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, IKT, zdravstvo in socialna oskrba ter trgovina.

Za leto 2027 napovedujejo 2,1-odstotno rast BDP, med drugim ob še enem delovnem dnevu več kot letos ter krepitvijo, sicer nekoliko nižjo kot letos, investicij, potrošnje države in gospodinjstev ter zunanje trgovine. Prav tako naj bi se z nekoliko nižjo stopnjo povečala proizvodnja v predelovalnih dejavnostih.

Za leti 2026 in 2027 GZS napoveduje po 2,3-odstotno inflacijo.