Dobrim zgodbam so dali imenitne ovitke
Knjige so pravzaprav gole, če jih ne ovijemo v primeren ovitek. Celjski dijaki so nagrajena literarna dela premišljeno odeli v imenitna oblačila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje so se lotili posebno ustvarjalnega izziva Fabula – ovij zgodbo. Razvili so ga v okviru projekta Mojstri prihodnosti, v katerem dijaki srednjih strokovnih in tehniških šol samostojno ali v sodelovanju s podjetji na inovativne načine rešujejo različne izzive.
Ideja za omenjeni izziv je nastala v sodelovanju s festivalom Fabula in založbo Beletrina, ki mladim odpira prostor za ustvarjalno povezovanje literature in vizualne umetnosti.
Vsebino knjige so prevedli v vizualni jezik
Mentorice Vlasta Ćopić, Mateja Logar, Kaja Jurjevec in Patricia Maršnak so izhajale iz želje, da dijaki na resničnem primeru spoznajo proces oblikovanja izdelka za naročnika ter razumejo pomen vizualne komunikacije v kulturi in kreativnih industrijah.
Začetni delovni cilj je bil, da dijaki preberejo posamezno nagrajeno literarno delo ter njegovo vsebino prevedejo v vizualni jezik knjižnega ovitka. Dijaki so po poročanju mentoric k načrtovanju pristopili raziskovalno – skozi branje, pogovor, analizo primerov in iskanje lastnega koncepta.
Delo je potekalo v več fazah. V prvi fazi so dijaki izbrali knjigo in jo vsebinsko analizirali (tema, sporočilo, ciljni bralec). Sledila je raziskava obstoječih knjižnih ovitkov, nato pa so razvili lastne idejne skice. V tretji fazi so dijaki razvili končno zasnovo in oblikovali celovit ovitek (sprednja stran, hrbet, tipografija). V četrti fazi so dijaki prototip izdelka tudi lastnoročno izdelali.
Nazadnje so dijaki svoje izdelke predstavili javnosti, in sicer na precej slavnosten način: na razstavi Fabula med platnicami v Galeriji GT8 v Celju.
Upoštevati je bilo treba načela serijske proizvodnje
Načrtovanje in izdelava platnic sta potekala več tednov, naloge pa so dijaki opravljali individualno ali v manjših skupinah s stalnim spremljanjem mentorjev. Najprej so si izbrali literarna dela in pripravili vsebinske analize knjig. Na podlagi tega so se lotili idejnih zasnov; od prvih skic in konceptualnih zapisov do končne ideje, ki jo je dijak utemeljil z vsebino knjige.
V nadaljevanju so nastajale skice in ročno izdelani ovitki, pri katerih so dijaki nadgrajevali oblikovalske veščine in smiselno uporabljali tipografijo, barve in materiale. Seveda je bilo treba prototip zasnovati tako, da bo možna kasnejša serijska proizvodnja ovitka, kar predstavlja izziv v reševanju konkretnih problemov izdelave, če ta zahteva dosti ročnega dela.
Spoznali so realne zahteve stroke
Največji izziv je predstavljalo razumevanje literarnega besedila in prenos abstraktnih tem v vizualno podobo. Nekateri dijaki so imeli težave pri poenostavitvi ideje in izbiri osrednjega vizualnega motiva. A vse našteto so rešili s pogovori, primeri dobrih praks ter individualnim mentorskim usmerjanjem.
Dijaki so opravili delo, neposredno povezano s prakso oblikovanja v kreativnih industrijah, založništvu in kulturnih ustanovah. Delovali so kot oblikovalci za realnega naročnika in spoznali realne zahteve stroke, kot so konceptualno razmišljanje, upoštevanje ciljne publike ter profesionalna predstavitev izdelka.
Vsak izdelek ima že sam po sebi uporabno vrednost, saj izbrani ovitki postanejo del promocije festivala Fabula in serijske proizvodnje. Uporabili pa jih bodo tudi kot primere dobrih praks in jih predstavili na razstavah ter promocijskih dogodkih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
