Minimalna plača po novem 1000 evro neto. Finančni minister zvezanih rok
Vlada se je v okviru obiska drugega dela Savinjske regije sestala na redni seji in potrdila novi znesek minimalne plače.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kot je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je bil to dan D za predstavitev zneska minimalne plače. Na torkovem koalicijskem sestanku so prišli do strinjanja o njeni višini, čeprav je minister za finance Klemen Boštjančič imel pomisleke. Spet jih je izrazil na seji vlade, tako kot tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han, a nista nasprotovala potrditvi zneska.
Mesec je tako sporočil, da bo nova minimalna plača znašala 1000 evrov neto mesečno. Bruto minimalna plača se s tem povečuje za 15,97 odstotka, z letošnjih 1278 evrov na 1482 evrov, strošek delodajalca pa se ne poveča za 16 %, ampak za 11,2 %: s 1558 evrov na 1735 evrov.
Razlog je v tem, da se prispevki za minimalno plačo odvajajo od 60 % povprečne plače. Strošek delodajalca bo tako nižji kot bruto dvig minimalne plače.
Sklep o višini minimalne plače velja od 1. januarja 2026, kar pomeni, da bo izplačana že za prvi mesec letošnjega leta.
Višja regres in božičnica
Z dvigom minimalne plače bosta višja tudi letni regres in božičnica. Letni regres mora biti izplačan najmanj v višini (bruto) minimalne plače, kar pomeni, da se bo dvignil s 1278 na 1482 evrov, božičnica pa mora biti vsaj v znesku polovice (bruto) minimalne plače in se bo povišala s 639 evrov na 741 evrov.
"Ocenjujem, da bodo širše posledica dviga minimalne plače pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen. Zaposleni, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več od praga tveganja revščine, kar je bil moj osrednji cilj, ko sem se odločil za tak znesek. Dvig je dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je dejal Mesec.
Ta je komentiral tudi predlog, da bi namesto dviga minimalne plače uvedli davčno obremenitev, kar po njegovih besedah zagovarjajo gospodarske zbornice in desne stranke. "To je prerazporeditev, ki ljudem jemlje iz desnega v levi žep," je dejal in dodal, da bi ljudje ob nižjih prispevkih resda imeli več denarja v žepu, a bi zato plačevali toliko dražje storitve.
Zakaj ne še več kot 1000 evrov?
Sindikati so predlagali celo višji dvig minimalne plače, a njihova želja ni bila uresničena. Kot je dejal Mesec, sta bila glavna kriterija za presojo minimalni življenjski stroški in prag tveganja revščine. "Zato je znesek 1000 evrov. Razumem, da bi nekateri bili še ambicioznejši, a upoštevati je treba vse vidike, tudi to, kje minimalna plača postane preveč obremenilna za gospodarstvo in kakšne plače gospodarstvo lahko zagotovi, da ne podremo ravni zaposlenosti. Zelo sem ponosen na to, da je ekonomska politika te vlade uspela zagotavljati polno zaposlenost v Sloveniji, kar ni samoumevno," je poudaril minister za delo.
Boštjančič ni mogel oporekati analizi
Na temo minimalne plače je govoril tudi minister Boštjančič, ki je bil proti dvigu oziroma je imel pomisleke, a se je na koncu sprijaznil s tem. Kot je dejal, tako veleva zakon, ki mu ne more oporekati. "Zakon o minimalni plači, ki je star od 15 do 20 let, pravi, da je treba vsakih 6 let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister se je odločil, da jo bo naredil konec lanskega leta. Moj očitek je, da o tem nismo bili obveščeni. Analiza je korektna in se ji ne da oporekati. Izhaja iz zakona, ki določa razpon minimalne plače," je povedal Boštjančič.
Dodal je, da zaradi zakona zdaj ne gre več za to, kaj si kdo želi ali kaj bi bilo prav za gospodarstvo. Glede na zakon in analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, med 950 in 1100 evri. "Moja prva reakcija je bila, kako lahko minister za delo o tem odloča sam, saj pri drugih stvareh o vsem kolektivno odloča vlada na predlog ministra. A v tem primeru je zakon jasen in je to odločitev ministra za delo," je komentiral minister za finance.
Dvig proračuna? Niti v sanjah
Boštjančič se zaveda, da bo dvig minimalne plače potegnil za seboj plaz. Poudaril je, da je treba gledati na stroške in konkurenčnost gospodarstva. "Imamo izzive, od plačne kompresije, ki je v Sloveniji še posebej izrazita, do tega, kaj narediti, da bo gospodarstvo čim bolj uspešno in konkurenčno."
Kot je povedal, ga je najbolj zmotilo to, da je bil proračun potrjen novembra, njegovo ministrstvo pa ni bilo obveščeni o analizi ministrstva za delo, katere posledica je bil (potrebni) predlog dviga minimalne plače. Kljub dodatnim izdatkom pa je Boštjančič posebej poudaril, da dvig minimalne plače ne pomeni tudi dviga proračuna.
"Ministrstvo za finance bo te dni poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo stroške dela prilagoditi novi realnosti. Sredstva bo treba najti s prerazporeditvami. Ministrstvo niti v sanjah ne razmišlja o rebalansu proračuna, resorji bodo ta sredstva morali najti znotraj svojih proračunov," je dejal.
GZS: Nevarna predvolilna poteza vlade
"1000 evrov neto minimalne plače je po naše nevarna predvolilna poteza te vlade. S to potezo je vlada dala prednost svojim političnim interesom in za to žrtvovala gospodarstvo," pa je odločitev o višji minimalni plači pospremil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Določitev nove višine neto minimalne plače po poti dodatnega obremenjevanja podjetij in ne po poti razbremenjevanja bruto plač davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče, je dejal in izrazil prepričanje, da je tak dvig ekonomsko škodljiv in da bo povzročil težave predvsem tistim ranljivim podjetjem, ki se že zdaj borijo za obstoj in za konkurenčnost.
Zanje bo lahko, tako Gorenšček, ta dvig tudi usoden, škodljiv pa bo tudi za poslovno stabilnejša podjetja, saj jim bo v podjetjih zrušil plačno strukturo, ki bo imela za posledice slabše odnose in nižjo produktivnost v teh podjetjih.
»Gospodarstvo se pri tem počuti izigrano, podjetja in delodajalci se pri tem počutimo žrtve političnega kupčkanja, poraženci pa mislimo, da bomo vsi,« je dejal Gorenšček in dodal, da bodo podjetja rešitev iskala tudi v selitvi proizvodnje ali celotne dejavnosti iz Slovenije.
V GZS opozarjajo, da bodo delovna mesta ogrožena in da bomo poraženci vsi državljani, »ki bomo to plačali skozi bistveno višje stroške,« saj se bodo ti stroški prevalili tudi na »višje položnice za otroško varstvo, za domsko oskrbo, za komunalne storitve, v prometu in cenah blaga in storitve«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
