V Srebrni niti našteli vse težave z dolgotrajno oskrbo in pozvali reševanju
Društvo Srebrna nit je nanizalo težave in tudi ukrepe, ki jih je treba na področju dolgotrajne oskrbe nasloviti prednostno.
V Društvu Srebrna nit so na kabinet premierja Roberta Goloba in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca naslovili javno pismo, v katerem so strnili dolg nabor predlogov za izboljšave sistema dolgotrajne oskrbe.
V pismu so sicer poudarili, da je zakon o dolgotrajni oskrbi eden »najpomembnejših dosežkov sodobne solidarne družbe, ki ji je mar za dostojno življenje starejših in drugih ranljivih skupin,« a so obenem opozorili, da je zakon nujno potreben nadgradnje in izboljšav.
Kot so pojasnili, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je izvajanje zakona prepredeno s številnimi resnimi sistemskimi ovirami, pri čemer izkušnje tako izvajalcev kot uporabnikov in njihovih bližnjih »jasno kažejo, kje so vrzeli in kaj je treba urediti.«
V društvu so našteli sedem ključnih točk, ki jih je treba nasloviti čim prej. Ob tem so poudarili, da je treba nemudoma sprejeti interventni zakon.
Diskriminacija
Tako so v prvi vrsti izpostavili diskriminacijo med stanovalci v domovih za starejše, saj po njihovih besedah v praksi prihaja do hude neenakosti. »V isti sobi doma za starejše bivata osebi z enako potrebo po oskrbi, za katero plačujeta bistveno različne zneske. Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom 2025, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, medtem ko tisti, sprejet kasneje, plačuje polno ceno storitev,« so izpostavili.
Po njihovih podatkih je bilo januarja letos v tem položaju 1207 stanovalcev, a številka najverjetneje ni popolna, saj 12 domov s približno 2000 stanovalci podatkov ni sporočalo.
Ker se jim zdi takšno razlikovanje »z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom popolnoma nesprejemljivo in diskriminatorno,« so v društvu pozvali k čim prejšnjemu sprejetju »interventnega zakona za prevedbo, kot je veljala za stanovalce domov za starejše, ki so bili v domu 1. decembra 2025.«
Javni razpis za informacijski sistem
Goloba in Maljevca so pozvali tudi k objavi javnega razpisa za »funkcionalni informacijski sistem z natančno določenim rokom izobraževanja in implementacije,« saj so trenutno postopki za ugotavljanje upravičenost do pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi »administrativno preobremenjujoči in tehnično slabo podprti.«
Opozorili so še, da se zakonsko določeni roki za izdajo odločb zaradi čakalnih dob ne spoštujejo, zato pozivajo k sprejetju ukrepov za takojšnje odpravljanje zaostankov na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo, pri čemer naj se v čim večjem obsegu aktivira zunanje strokovnjake.
Veljavnost pravice
V društvu so pozvali še, naj se v sklopu interventnega zakona priprav dopolnitev zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer z zakonsko spremembo, ki bo jasno določila, da zavarovancu pravica pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. »S tem bo odpravljena krivična praksa, ki zavarovance kaznuje za zamude v postopku,« so pojasnili.
Oskrba na domu
V Srebrni niti so izpostavili tudi oskrbo na domu, ki še ni zaživela. Po njihovih besedah tako stroka kot uporabniki predlagajo, da se v primerih, ko zaradi pomanjkanja kadra storitve pomoči na domu ni mogoče izvesti v celoti, del storitev izplača v denarju. V društvu tako predlagajo, da se to rešitev vključi v interventni zakon, zadevo pa nato rešuje z zaposlovanjem dodatnega kadra. Po njihovih besedah bi bilo vredno razmisliti tudi o vključitvi javnih zdravstvenih zavodov med izvajalce dolgotrajne oskrbe, s čimer bi se razbremenil sistem.
Treba je nasloviti tudi kadrovsko krizo, saj je sistem dolgotrajne oskrbe neposredno odvisen od kadrovskih možnosti, kader na področju dolgotrajne oskrbe pa se srečuje z nizkimi plačami, izgorevanjem in sivo ekonomijo.
Revizija minutnega sistema
Da so storitve dolgotrajne oskrbe normirane z minutami, se jim zdi v Srebrni niti neprimerno, na kar so po njihovih besedah opozorili tako izvajalci kot stroka. Tako pozivajo k reviziji tega minutnega sistema in normativov, ki bo »ki bo upoštevala izkušnje izvajalcev in strok socialnega dela in zdravstvene nege.«
Krizne namestitve: V Ljubljani brez postelj
Kot so glede te točke pojasnili v društvu, ima Slovenija skupaj le 24 postelj, namenjenih kriznim namestitvam, kot jih opredeljuje zakon o socialnem varstvu. Ob tem Ljubljana z okolico, kjer prebiva več kot 300.000 prebivalcev, nima niti ene postelje.
Izpostavili so, da starejši, ki ne more ostati doma, a v domu ali bolnišnici zanj ni prostora, nima kam. Tako pozivajo k nujni vzpostavitvi kriznih namestitev v Ljubljani do konca leta 2026. Pozivajo tudi k odpravi postopkovnih ovir, ki onemogočajo koriščenje obstoječih postelj drugod po državi, ki so paradoksalno zaradi nepoznavanja in postopkovnih ovir »večinoma nezasedene.«
»Zakon o dolgotrajni oskrbi je trdno in dragoceno izhodišče za bolj solidarno Slovenijo. Prepričani smo, da je bil vzpostavljen z resničnim prizadevanjem za dostojno življenje vseh,« so še poudarili v Srebni niti, kjer so v prepričanju, da se bo njihove predloge upoštevalo, pripravljeni na nadaljnji dialog.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.