Primož Lavre

V Društvu Srebrna nit so na kabinet premierja Roberta Goloba in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca naslovili javno pismo, v katerem so strnili dolg nabor predlogov za izboljšave sistema dolgotrajne oskrbe.

V pismu so sicer poudarili, da je zakon o dolgotrajni oskrbi eden »najpomembnejših dosežkov sodobne solidarne družbe, ki ji je mar za dostojno življenje starejših in drugih ranljivih skupin,« a so obenem opozorili, da je zakon nujno potreben nadgradnje in izboljšav.

Solidarna prihodnost

Z aprilom bodo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih prilagojene

Kot so pojasnili, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je izvajanje zakona prepredeno s številnimi resnimi sistemskimi ovirami, pri čemer izkušnje tako izvajalcev kot uporabnikov in njihovih bližnjih »jasno kažejo, kje so vrzeli in kaj je treba urediti.«

V društvu so našteli sedem ključnih točk, ki jih je treba nasloviti čim prej. Ob tem so poudarili, da je treba nemudoma sprejeti interventni zakon.

Diskriminacija

Tako so v prvi vrsti izpostavili diskriminacijo med stanovalci v domovih za starejše, saj po njihovih besedah v praksi prihaja do hude neenakosti. »V isti sobi doma za starejše bivata osebi z enako potrebo po oskrbi, za katero plačujeta bistveno različne zneske. Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom 2025, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, medtem ko tisti, sprejet kasneje, plačuje polno ceno storitev,« so izpostavili.

Dolgotrajna oskrba

ZZZS očita vladi: Računi domovom za starejše so precej višji od napovedi

Po njihovih podatkih je bilo januarja letos v tem položaju 1207 stanovalcev, a številka najverjetneje ni popolna, saj 12 domov s približno 2000 stanovalci podatkov ni sporočalo.

Ker se jim zdi takšno razlikovanje »z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom popolnoma nesprejemljivo in diskriminatorno,« so v društvu pozvali k čim prejšnjemu sprejetju »interventnega zakona za prevedbo, kot je veljala za stanovalce domov za starejše, ki so bili v domu 1. decembra 2025.«

Javni razpis za informacijski sistem

Goloba in Maljevca so pozvali tudi k objavi javnega razpisa za »funkcionalni informacijski sistem z natančno določenim rokom izobraževanja in implementacije,« saj so trenutno postopki za ugotavljanje upravičenost do pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi »administrativno preobremenjujoči in tehnično slabo podprti.«

Klic na pomoč

Dolgotrajna oskrba: vlada zdaj povlekla to potezo, bo pomagalo?

Opozorili so še, da se zakonsko določeni roki za izdajo odločb zaradi čakalnih dob ne spoštujejo, zato pozivajo k sprejetju ukrepov za takojšnje odpravljanje zaostankov na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo, pri čemer naj se v čim večjem obsegu aktivira zunanje strokovnjake.

Veljavnost pravice

V društvu so pozvali še, naj se v sklopu interventnega zakona priprav dopolnitev zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer z zakonsko spremembo, ki bo jasno določila, da zavarovancu pravica pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. »S tem bo odpravljena krivična praksa, ki zavarovance kaznuje za zamude v postopku,« so pojasnili.

Oskrba na domu

V Srebrni niti so izpostavili tudi oskrbo na domu, ki še ni zaživela. Po njihovih besedah tako stroka kot uporabniki predlagajo, da se v primerih, ko zaradi pomanjkanja kadra storitve pomoči na domu ni mogoče izvesti v celoti, del storitev izplača v denarju. V društvu tako predlagajo, da se to rešitev vključi v interventni zakon, zadevo pa nato rešuje z zaposlovanjem dodatnega kadra. Po njihovih besedah bi bilo vredno razmisliti tudi o vključitvi javnih zdravstvenih zavodov med izvajalce dolgotrajne oskrbe, s čimer bi se razbremenil sistem.

Samoplačniki

Ste dobili položnico za plačilo dolgotrajne oskrbe, pa ne veste, zakaj?

Treba je nasloviti tudi kadrovsko krizo, saj je sistem dolgotrajne oskrbe neposredno odvisen od kadrovskih možnosti, kader na področju dolgotrajne oskrbe pa se srečuje z nizkimi plačami, izgorevanjem in sivo ekonomijo.

Revizija minutnega sistema

Da so storitve dolgotrajne oskrbe normirane z minutami, se jim zdi v Srebrni niti neprimerno, na kar so po njihovih besedah opozorili tako izvajalci kot stroka. Tako pozivajo k reviziji tega minutnega sistema in normativov, ki bo »ki bo upoštevala izkušnje izvajalcev in strok socialnega dela in zdravstvene nege.«

Krizne namestitve: V Ljubljani brez postelj

Kot so glede te točke pojasnili v društvu, ima Slovenija skupaj le 24 postelj, namenjenih kriznim namestitvam, kot jih opredeljuje zakon o socialnem varstvu. Ob tem Ljubljana z okolico, kjer prebiva več kot 300.000 prebivalcev, nima niti ene postelje.
Izpostavili so, da starejši, ki ne more ostati doma, a v domu ali bolnišnici zanj ni prostora, nima kam. Tako pozivajo k nujni vzpostavitvi kriznih namestitev v Ljubljani do konca leta 2026. Pozivajo tudi k odpravi postopkovnih ovir, ki onemogočajo koriščenje obstoječih postelj drugod po državi, ki so paradoksalno zaradi nepoznavanja in postopkovnih ovir »večinoma nezasedene.«

· Slovenija

Kaj bi se zgodilo, če bi ukinili prispevek za dolgotrajno oskrbo?

»Zakon o dolgotrajni oskrbi je trdno in dragoceno izhodišče za bolj solidarno Slovenijo. Prepričani smo, da je bil vzpostavljen z resničnim prizadevanjem za dostojno življenje vseh,« so še poudarili v Srebni niti, kjer so v prepričanju, da se bo njihove predloge upoštevalo, pripravljeni na nadaljnji dialog.