M. M.

Z marcem se je zaključila enomesečna javna razprava Izvedbenega načrta Trajnostne urbane strategije (IN TUS) – dokumenta, ki vsebuje seznam skoraj 90 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2030, od teh pa 31 prioritetnih projektov, skupno težkih skoraj 56 milijonov evrov. Kaj od tega se dejansko že izvaja in koliko bo občinska uprava uresničila vsaj do izteka aktualnega mandata, je pojasnil vodja urada za prostor in razvoj dr. Iztok Kovačič.

Kako bi javnosti na kratko pojasnili pomen IN TUS?

To je nujen dokument v luči Evropske unije in razpisov, gre pa za kompleksno zadevo, a če jo poenostavim: Evropa je v novi finančni perspektivi 2014–2020 namenila posebno pozornost trajnostnemu razvoju mest; gre za revitalizacijo degradiranih območij in za večjo atraktivnost samih mest, kamor spadajo turizem, stanovanjska politika, varstvo kulturne dediščine, trajnostna mobilnost ipd. Evropa ima namreč veliko stavbne kulturne dediščine in zdaj gre za neki proces, s katerim želijo ne nazadnje preprečiti izumiranje mestnih jeder.

Brez tega dokumenta torej ta denar ni na voljo?

Tako je. Novemu mestu bi od teh skupno 117 milijonov evrov pripadlo 11,3 milijona evrov.

IN TUS vsebuje 31 prioritetnih projektov …

To je živ dokument, ki se ves čas spreminja in se še bo. Konkretno se zdaj na primer dokončuje pravilnik o kolesarskih stezah in moramo počakati nanj, saj – če zadeve ne bodo projektirane v skladu z novim pravilnikom – ne bomo upravičeni do teh sredstev. TUS in IN TUS sta na primer odvisna oz. povezana s celostno prometno strategijo, zgodba se gradi z več strani. Zato je izbor projektov malce širši, zadeve se dopolnjujejo in sproti oblikujejo, pri tem procesu sodeluje več deležnikov, kot so Zveza mestnih občin Slovenije, Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ministrstvi za okolje in za infrastrukturo ter MO Novo mesto. Usklajevanja potekajo redno, saj želimo biti prepričani, da bomo ta denar tudi dejansko dobili.

Ta bojazen je realna. Na eni od javnih predstavitev prenove mestnega jedra so župana Gregorja Macedonija, ko je napovedal začetek gradnje v poletju, ravno o tem spraševali: kaj pa, če denarja ne bo? Odvrnil je le, da zagotovo bo.

Tudi v takem primeru imamo varovalke, torej je podpis pogodbe vezan na kohezijska sredstva. Zato so v izvedbenem načrtu projekti, ki sledijo ciljem evropske komisije, našim ciljem in na več nivojih vedno znova preverjamo, ali so usklajeni z zadanimi cilji. Samo en projekt tem kriterijem ne bo zadostil, le celota bo upravičila prejem. Narediti moramo npr. več kot 1.600 kvadratnih metrov odprtih površin in enako količino zaprtih prostorov ter 16 stanovanj – to so na primer kazalniki, od katerih ne smemo odstopati. Zato vsak korak preverimo skozi vse kazalnike in zato imamo 30 projektov. Usklajevanje poteka sproti, torej vse te naše zamisli pregledujeta dve ministrstvi in sta z vsem skupaj seznanjeni še pred javnim pozivom za črpanje sredstev. Na ta način se želimo izogniti kakšnim neprijetnostim in presenečenjem.

Ena od kritik se je nanašala na območje TUS, torej zakaj le mesto, iz načrta izpade npr. območje Smolenje vasi.

Ta denar je namenjen za mesta. Lahko ga počrpamo, lahko pa ne. Evropa je v prejšnji finančni perspektivi denimo spodbujala razvoj osnovne infrastrukture po podeželju, v prihodnje pa kaže, da bodo po letu 2020 na voljo le še finančni instrumenti v obliki povratnih sredstev, torej bo treba denar vrniti. Da bomo upravičeni do 80 odst. upravičenih stroškov v obliki nepovratnih sredstev, kot velja sedaj, pa dvomim, da bo še kdaj na voljo.

Ampak sedaj smo že na polovici te nove finančne perspektive, tri leta so že minila. Kdo tu zamuja, EU ali Slovenija?

Mislim, da se to nenehno spreminja, reagirati pa je treba hitro. Marsikaj je odvisno tudi npr. od aktualnega ministra, od aktualnega župana … Sedaj je zaživelo dobro sodelovanje in pretok informacij, vse občine hitimo, saj preko zveze nastopamo skupaj, pri tem pa je treba upoštevati občinske proračune, delavnice in javne razprave za posamezne dokumente ipd. Saj pravim, gre za živ dokument, ki se bo ves čas spreminjal.

Omenili ste štiri akterje, ki ves čas sodelujete, peti pa je zagotovo javnost. Kako bi ocenili to sodelovanje?

M. M.

Naša ekipa, ki ureja vse te prostorske dokumente, je dobro uigrana in mislim, da je sodelovanje dobro. Meščane razvoj mesta zanima, je pa res, da je količina vseh teh načrtov in strategij tolikšna, da je težko slediti oz. imajo ljudje vtis, da se o isti zadevi pogovarjajo večkrat. Ampak mi moramo slediti proceduri, tako da kdaj o neki težavi govorimo v luči celostne prometne strategije, drugič razvoja mesta kot celote, tretjič kot del TUS … Vse je prepleteno.

Kako ste torej sestavili seznam teh 31 projektov?

Skozi prečiščevanje glede na smernice, skozi proračune preteklih let, skozi projekte, ki so bili že dolgo zapisani v prejšnjih strategijah. Tudi to, kar so naredili predhodniki, smo skušali upoštevati in nadgraditi, tako je nastal ta nabor, usklajen s cilji EU. Gre pa za enakovredne projekte, torej ni to seznam, po katerem se bo delalo od prve točke proti zadnji.

V Dolenjskem listu smo precej teh načrtov že podrobneje predstavili, od gradnje vrtca v Bršljinu do prenove Glavnega trga, je pa na njem denimo kar nekaj novih brvi.

Pet novih brvi imamo začrtanih že v prostorskem planu, želeli bi uresničiti vse. Do zdaj smo že precej energije vložili v brv pri Irči vasi, od vseh začrtanih je glede na cilje pomembna še brv Loka–Kandija, potem snujemo še eno Ločna–Ragovo, navedena je še brv bližje mestnega jedra, pri mitnici oz. blizu Kandijskega mostu.

Kako kaže z ureditvijo stanovanj na Glavnem trgu in pa če naštejete še preostale …

Ta proces že teče, sodelujemo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, usklajujemo idejno zasnovo za Glavni trg 2 in Dilančevo, na vsaki lokaciji bi uredili približno osem stanovanj. Izvedbeni načrt vsebuje še ureditev parkirišč ob Kandijski cesti; energetsko sanacijo stavbe na Kočevarjevi 10a, ki je povsem v občinski lasti in kjer imamo 22 neprofitnih stanovanj; na seznamu je tudi Narodni dom (prenova strehe, oken, fasade, kandidirali bomo še na razpisu ministrstva za kulturo, saj se ti razpisi med seboj ne izključujejo); obnova Knjižnice Mirana Jarca, kjer gradbeno dovoljenje še vedno velja; parkirna hiša Kapitelj; zajeten je projekt arheološkega parka Situla; prenova mestne tržnice (tu je bil javni natečaj že narejen, pridobiti je treba še gradbeno dovoljenje); mladinsko ustvarjalno središče snujemo znotraj OPPN za Novi trg oz. spodnji del športnega parka Loka; prenovili bi t.i. društveno hišo na Rozmanovi 30; delamo na olimpijskem vadbenem centru Češča vas; načrt zajema komunalno urejanje con na Brezovici in Livadi; parkirišče na Cikavi; postajališče za avtodome in otroško igrišče pri teniškem centru in bodočem parku Julija; v teku je tudi ponovljen razpis za kolesarsko stezo in pločnik ob Straški cesti; podpisali smo pogodbo s Petrolom za energetske sanacije javnih objektov …

Ob koncu mandata bo pri kolikšnem številu teh projektov dejanska zelena kljukica?

Vsi projekti na neki način že tečejo, realizacija pa … Marsikaj je odvisno od dogajanja. Če npr. med arheološkimi izkopavanji na Glavnem trgu najdejo kaj pomembnejšega, lahko to projekt zamakne. Ampak če bo šlo vse po naših predvidevanjih, si upam reči, da najmanj dve tretjini.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista z dne, 9. marec 2017.