Profimedia

Iz Bruslja so že v poletnih mesecih prispeli pozivi, da bi bilo treba v državah članicah EU okrepiti financiranje raziskav na področju umetne inteligence, da bi imeli tako tudi v Evropi na voljo lastne, neodvisne jezikovne modele, ki bi bili razviti v posameznih državah članicah in bi služili državljanom te članice.

Da smo na stari celini preveč odvisni od »tujih,« zlasti ameriških modelov generativne umetne inteligence, je Evropski parlament prepoznal v junijskem poročilu, kjer so med drugim navedli, da se bo morala Evropa kot kaže tudi v prihodnosti naslanjati na ameriško tehnologijo, saj so ZDA naznanile novo več kot 400 milijard evrov težko finančno injekcijo na področju umetne inteligence.

Prvi na svetu

Golob: Vsakemu Slovencu brezplačen dostop do orodij umetne inteligence

Kaže sicer, da se v zadnjem letu dni na nacionalnih ravneh tudi na evropskih tleh dogajajo nekateri premiki. Kot smo že poročali, je prve korake na tem področju na začetku novembra izvedla tudi Slovenija. Premier Robert Golob je takrat naznanil objavo razpisa za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, s katero želijo vsakemu Slovencu omogočiti brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence.

Golob je takrat pojasnil, da bo platforma delovala v evropskem oblaku, pri čemer bodo podatki na voljo izključno uporabniku, saj tretji ponudniki do njih ne bodo mogli dostopati niti jih uporabljati za lastno učenje. Projekt je sicer še v povojih, saj se rok za prijavo na razpis izteče šele 11. decembra, kakšen pa bo izplen oziroma ali bo mogoče uresničiti slovensko vizijo o nacionalni platformi, ki bo služila državljanom, pa bo pokazal čas.

Nemčija

A Slovenija ni edina država, v kateri se dogajajo premiki. V peščici držav članic svoje jezikovne modele že razvijajo. Ena od zadnjih je načrte razgrnila Nemčija. Nemška vlada je naznanila razvoj domačega jezikovnega modela, v prvi vrsti namenjenega uporabi v industriji. Gre za projekt z imenom SOOFI, v katerega je nemško gospodarsko ministrstvo vložilo 20 milijonov evrov ter v katerem sodeluje več raziskovalnih inštitutov, dve zagonski podjetji in nemško zvezno združenje za umetno inteligenco (Federal Association).

Ali nas bodo roboti napadli?

Dr. Domen Mongus: Umetna inteligenca je v resnici zelo neumna

Kot so pojasnili v nemški vladi, namerava Nemčija v okviru tega projekta razviti odprtokodni temeljni model umetne inteligence, ki ga bodo lahko nato uporabljala in prilagajala druga podjetja, ki razvijajo orodja umetne inteligence. V izjavi za javnost so navedli še, da se bo tehnologija uporabljala za »zelo kompleksne naloge,« kot so denimo roboti, s katerimi upravlja umetna inteligenca. Tako želijo postaviti temelje za naslednjo generacijo evropskih modelov umetne inteligence, ki bodo v »celoti v evropskih rokah,« je po poročanju portala Euronews pojasnil profesor z univerze v Hannovru Wolfgang Nejdl.

Švica

V Švici so že septembra v okviru svoje pobude za švicarsko umetno inteligenco predstavili svoj prvi jezikovni model Apertus. Gre prav tako za odprtokodni temeljni model umetne inteligence, ki ga lahko drugi raziskovalci, strokovnjaki in tudi predstaviki splošne javnosti prilagajajo glede na svoje potrebe. Kot so takrat pojasnili, naj bi Apertus predstavljal alternativo jezikovnim modelom, kot sta ChatGPT ali Claude, pri čemer so poudarili, da je prav vsak segmet jezikovnega modela na voljo za brezplačno uporabo.

Antoine Bosselut, eden od vodilnih pri projektu, je takrat dejal, da je to šele prvi korak, da so namreč dolgoročno zavezani razvoju »neodvisnih, odprtokodnih temeljev umetne inteligence, ki bodo služili javnim interesom po vsem svetu.«

Poljska

Že februarja letos je svoj veliki jezikovni model z imenom PLLuM predstavila Poljska. Gre za jezikovni model, ki je prilagojen posebnostim poljskega jezika. Tudi v tem primeru gre zgolj za prvi korak, poljska vlada pa želi orodje razširiti v sistem, ki ga bodo s časom vključili v ustroj delovanja javne uprave. Kot so pojasnili v poljski vladi, bo tako javnost dobila virtualnega pomočnika, ki jim bo pomagal pri dostopu do informacij, in »inteligentnega« pisarniškega pomočnika, ki bo avtomatiziral nekatera administrativna opravila.

Dejavnosti so na začetku leta začeli tudi v Španiji, kjer je center za superračunalništvo v Barceloni (BSC) zagnal Alio, ki so jo opisali kot »prvo evropsko in večjezično infrastrukturo,« na podlagi katere bodo razvili »odgovorno umetno inteligenco v službi ljudi.« Gre za orodje, ki vključuje podatkovne zbirke in jezikovne modele v španskem, katalonskem, baskovskem in gališkem jeziku ter ki bo zagonskim podjetjem omogočilo razvoj njihovih lastnih jezikovnih modelov.

Kot so napovedali v španski agenciji za nadzor nad umetno inteligenco (AESIA), bodo Alio končno nadgradili v klepetalnega robota za njihov davčni urad in tudi v aplikacijo, ki bo omogočala lažjo in predvsem hitrejšo diagnozo odpovedi srca.

Portugalska

Že od leta 2024 pa na domačem jezikovnem modelu z imenom Amalia dela konzorcij portugalskih univerz. Kot so pojasnili raziskovalci, ki jo razvijajo, naj bi Amalija že bila sposobna odgovarjati, generirati kode, pojasnjevati koncepte in interpretirati informacije v portugalskem jeziku in v lokalnem kontekstu. Raziskovalci oziroma razvijalci so septembra testirali beta različico jezikovnega modela, Amalija pa bo predvidoma luč dneva uradno ugledala sredi leta 2026.

Tehnologija

Umetna inteligenca v vladi: Premier Golob jo uporablja vsak dan, a previdno

Tudi portugalska vlada je napovedala, da bo Amalijo vključila v delovanje svoje javne uprave. Portugalski mediji sicer poročajo, da Amalija splošni javnosti ne bo na voljo kot klepetalni robot, a da bo šlo za odprtokodni jezikovni model, ki ga bodo lahko za svoje modele umetne inteligence uporabila portugalska podjetja.

Nizozemska

Junija 2025 so svoj jezikovni model začeli »trenirati« nizozemski raziskovalci. Gre za nizozemsko govoreč odprtokodni jezikovni model GPT-NL, ki so ga že leta 2023 začele razvijati tri nizozemske neprofitne organizacije.

Prva različica tega jezikovnega modela naj bi bila javnosti na voljo že pred koncem letošnjega leta, a bo predvidoma brezplačno na voljo le visokošolskim ustanovam, raziskovalcem, vladi in nekaterim drugim institucijam, medtem ko bodo morali uprabniki, ki ga ne bodo uporabljali v strokovne namene, za uporabo predvidoma plačati majhno pristojbino.