Profimedia

Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, npr. triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajalo diferenciacijo med sektorji.

Obdavčitev celotnega gospodarstva

Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. "Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval," je dejala. Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila SID banka. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Bobo

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. "Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev," je menila vodja združenja bank.