Profimedia

Na portalu Predlagam vladi se je pred kratkim pojavil predlog, da bi se zakonsko določila višina plačila za nadurno delo v višini 250 odstotkov osnovne urne postavke. Predlagatelj opozarja na prekomerno delo ob vikendih in praznikih ter nizke dodatke, ki po njegovem ogrožajo zdravje in dobrobit delavcev.

Več nadur, več stresa, več bolezni? Pobuda opozarja na skrito ceno prekomernega dela

"Zakon jasno določa, da redni delovni čas znaša 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko. Vsako preseganje te meje negativno vpliva na fizično in duševno zdravje delavcev, povzroča utrujenost, stres, depresijo in anksioznost, saj možgani in telo nimajo dovolj časa za počitek in regeneracijo," je zapisal in dodal, da "delavec, ki redno dela več kot 40 ur tedensko brez ustreznega plačila, postane žrtev sistema, ki spodbuja prekomerno izkoriščanje delovne sile".

Regionalni razvoj

Vlada uvaja novost: Z njo želi zmanjšati razlike med Ljubljano in ostalimi

Po mnenju predlagatelja bi višje plačilo zagotavljalo pravičnejšo porazdelitev dela, zmanjšalo zlorabe delovne sile, povečalo motivacijo zaposlenih ter spodbudilo delodajalce k zaposlovanju novih delavcev.

Ministrstvo: Zakonodaja zadošča

V odzivu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so predlog ocenili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo je namreč v svojem odgovoru 18. decembra 2025 pojasnilo, da ni pristojno za podajanje obvezujočih pravnih mnenj ali odločanje v konkretnih delovnih sporih. Za takšna vprašanja so pristojna delovna sodišča, medtem ko nadzor nad izvajanjem zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Profimedia

Pojasnili so, da zakon že določa jasna pravila za nadurno delo in dodatek zanj, ki se ureja prek kolektivnih pogodb. Nadure so dovoljene le v izjemnih primerih, kot so nujni dodatni obsegi dela, preprečevanje škode ali zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

Ministrstvo je izpostavilo, da je razporeditev delovnega časa del organizacije delovnega procesa, ki je v domeni delodajalca, vendar mora biti skladna z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki zagotavlja omejen delovni čas, odmore in počitek. Pogodba o zaposlitvi mora določati dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa, pri čemer ZDR-1 omogoča sklicevanje na zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca.

Zakonska omejitev nadurnega dela je jasna, poudarjajo na pristojnem ministrstvu. Delodajalec lahko odredi največ 8 ur nadur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto, ob soglasju delavca pa do 230 ur letno. Vsako nadurno delo mora biti delavcu odrejeno pisno, dodatek pa se določi prek kolektivne pogodbe. Ministrstvo poudarja, da delavci ne smejo trpeti posledic nezakonite razporeditve delovnega časa – za vse dejansko opravljene nadure morajo prejeti dodatek.

Nadure brez pravega plačila? Sodni primeri 

Delodajalec mora nadurno delo odrediti pisno, dodatek za nadurno delo pa je določen s kolektivno pogodbo. Delavci ne morejo posegati v pravico do dodatka. Tudi če nadurno delo ni bilo pravilno odrejeno, mora delodajalec plačati opravljene ure kot nadure.

Sodni primeri potrjujejo, da je delavec upravičen do plačila vseh opravljenih ur nad polnim delovnim časom, tudi če nadura ni bila formalno odrejena.

"Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno," so pojasnili.

Banka Slovenije

Slovenija letos z najnižjo gospodarsko rastjo v zadnjih letih

250 odstotkov za nadure, ministrstvo reklo ne

Ministrstvo tako ocenjuje, da trenutna zakonodaja in kolektivne pogodbe že urejajo nadurno delo in ustrezno plačilo zanj, zato predlog za zvišanje dodatka na 250 odstotkov ni potreben. Delavcem pa ostaja možnost, da v primeru kršitev uveljavljajo svoje pravice pred delovnim sodiščem ali s pisnimi zahtevki pri delodajalcu.

Najbolj brano tedna

Večina Slovencev bi leta 2026 na račun prejela 1485 evra