Shutterstock

Poleg simptomov kapi, ki so enaki pri moških in ženskah – povešen obraz, šibka roka in težave z govorom – imajo ženske pogosto tudi drugačne simptome. Pozorni bodite na slabost, zmedenost in motnje zavesti.

Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti na svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) vsako leto zaradi nje umre približno 6,5 milijona ljudi. Globalno je nekoliko pogostejša pri moških, je pa pri ženskah večja verjetnost, da bodo zaradi nje umrle. V Sloveniji še vedno umre več moških kot žensk, a se to že spreminja v skladu s svetovnim trendom.

Poleg debelosti, ateroskleroze, spalne apneje, bolezni ledvic, onesnaženega okolja, kajenja, pomanjkanja gibanja in drugih dejavnikov tveganja, ki so enako nevarni za oba spola, ženske bolj kot moške ogrožajo sladkorna bolezen, fibrilacija arterij in visok krvni tlak. Večje tveganje za ženske pomenijo tudi depresija in stres ter hormonska stanja, ki jih povzročata kontracepcija ter nosečnost. Posebej hormoni na žensko vplivajo vse življenje, posledice pa imajo še dolgo po tem, ko je rodila. Čeprav ima svoje posebnosti, se o ženski kapi skorajda ne govori. Na Hrvaškem obeležujejo nacionalni dan ozaveščanja o tej temi (dan rdečih oblek) in ob letošnjem je o kapi pri ženskah ena od organizatork akcije, dr. Arijana Lovrenčić-Huzjan, predstojnica Klinike za nevrologijo v Zagrebu, za Doktor u kuči opozorila na nekaj zanimivih podrobnosti.

Izkazalo se je, da je pri tistih, ki doživljajo v menopavzi pogoste in zelo močne vročinske oblive, večje tudi tveganje za kap.

Zdravila so »moška«

Če hočemo čim bolj zmanjšati tveganje za kap, moramo ob sedmih postavkah zdravega življenja, ki jih že vsi poznamo – zdrava prehrana, gibanje, manj sladkorja in maščob, nekajenje, zdrava telesna teža in krvni tlak – poskrbeti še za izjemno pomembno osmo. To pa je dovolj kakovostnega spanca. »V spanju se izloča rastni hormon, ki skrbi za obnovo organizma,« pravi dr. Lovrenčić-Huzjan. »Spimo eno uro manj kot pred 30 leti, s tem pa imamo večje tveganje za srčno-žilne bolezni, tudi infarkt in kap.«

Poseben in še ne dovolj izpostavljen problem pri kapi je, da jo pri ženskah slabše in pozneje diagnosticirajo, obenem pa zdravila zanjo niso optimalna. »V kliničnih raziskavah sodelujejo skoraj izključno moški, meja pa je postavljena pri 65 letih,« opozarja dr. Lovrenčić-Huzjan. »Ameriška agencija za zdravila je s trga umaknila že 20 zdravil, ker so imela tudi usodne stranske učinke za ženske. Tudi pri teh za kap se postavlja vprašanje, koliko so primerna za ženske in starejše ljudi. Treba bo preučiti, kako na zdravljenje vpliva jemanje kontracepcije, pa tudi o študijah na nosečnicah bomo morali razmisliti.« Da imajo hormoni občuten vpliv na kap, je pokazala tudi študija žensk v perimenopavzi. Izkazalo se je, da je pri tistih, ki doživljajo pogoste in zelo močne vročinske oblive, večje tudi tveganje za kap. V klinične študije bo treba vključiti več žensk tudi zato, ker kap ni edina bolezen možganov, kjer so ženske bolj na udaru. Enako je pri demenci in avtoimunskih boleznih. Tudi migrene so pri ženskah večji kazalnik tveganja za kap kot pri moških, posebej migrene z avro.

Shutterstock

Saj je samo glavobol

Diagnozo kapi pri ženskah pozneje postavijo tudi zato, ker se simptomi kažejo drugače, ženske pa tudi drugače reagirajo, pravi dr. Lovrenčić-Huzjan. »Kadar je z moškim kaj, je tako velik ubožec in vpije, da boli, da umira, naj ga peljejo na urgenco. Ženska pa si misli – uh, tole ni dobro, ampak najprej bom dokončala kosilo. Bom šla k zdravniku, samo še malega poberem v vrtcu.« Seveda ne takrat, ko jim omrtvi pol obraza in ne morejo govoriti. A ženske imajo pogosto nespecifične simptome, kot sta glavobol ali rahle motnje zavesti. To se jim ne zdi dovolj resno, da bi šle na pregled. Pri kapi pa je pomembna vsaka sekunda, ki pomeni na milijone rešenih ali izgubljenih možganskih celic in povezav med njimi.

Ženske nosijo tudi hujše posledice kapi kot moški. Ne nujno tiste prve, ki so odvisne od tega, za kakšno kap gre, in tega, kako hitro pridemo do zdravnika. A kap se ne konča s prvim zdravljenjem, posledice trajajo. Zmanjšana kakovost življenja, manjše umske sposobnosti, bolečine, apatija, depresija, krhkost. Vse to bolj udari ženske. Te imajo tudi manj možnosti, da bo nekdo zanje dobro skrbel. Živijo dlje, zato so morda že vdove. Pa tudi, roko na srce, možje niso tako dobri negovalci, kot so ženske. Te se tudi ne znajo prepustiti in poskušajo še naprej nositi vsakodnevna bremena.

Tudi mlade zadene kap, stres še posebno nevaren za ženske

Na kap gledamo kot na bolezen, ki prizadene le starejše, a to že dolgo ni več res. V zadnjih desetletjih se je trend obrnil. Kapi pri starejših je manj, pri mlajših generacijah pa številke rastejo. To je povezano predvsem z nezdravim življenjem in čedalje večjo naglico ter obremenitvami, ki jim težko uidemo. Nevarna kombinacija so tudi hormonska kontracepcija, visok tlak in kajenje. Ob njej se tveganje za kap poveča za kar osem odstotkov. Največje tveganje pomenijo infekcije, kot sta gripa in covid-19, do kapi pa lahko pride tudi ob pretirano naporni vadbi.

Šokantno je tudi, pravi dr. Lovrenčić-Huzjan, da je kar vsaka peta kap med mlajšimi povezana z uživanjem psihoaktivnih drog. Posebej nevarne so tiste, ki jih vdihavajo skozi nos, kot so kokain, spid in podobno.

Nova študija, objavljena nedavno v reviji Neurology, odkriva, da je stres velik vzrok kapi med 18. in 49. letom starosti. A samo med ženskami. Raziskovalci že dolgo vedo, da stres obremenjuje srčno-žilni sistem. Toda nova študija kaže, da ima lahko večji vpliv zlasti na zdravje srca žensk. Pri tistih, ki so imele zmeren stres, je bilo tveganje za možgansko kap povečano za 78 odstotkov, visok stres pa je bil povezan še s šest odstotkov večjim tveganjem. Kakšen točno je mehanizem povezave, znanstveniki še ne morejo natanko opredeliti, sklepajo pa, da gre za akutne, ponavljajoče se kratkotrajne skoke krvnega tlaka, s stresom povezane srčne aritmije in kronično vnetje.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana