Profimedia

S fotografom sva se odpravila v Novo Gorico, da so pokazali, kako so videti njihovi poskusi. Vsa ekipa je bila navdušena. Ko sem po nekaj tednih preverila napredek raziskave, pa je Sašo povedal, da so jo opustili, ker so vsi sodelujoči bili po vsakem poskusu depresivni, imeli so glavobole, tesnobo, vrtoglavico … Prav take simptome so opisovali tudi protestniki po nedavnem največjem protestu v Beogradu, ki naj bi v živo doživeli uporabo zvočnega topa!

»Že pred nekaj leti sem se začel spraševati, kje so meje glasbe. Vse pesmi so že napisane, kot pravi v svoji pesmi skupina Hazard. Nobene nove ideje ni več. Prišel sem do spoznanja, da le še območje pod mejo slišnosti ni raziskano,« mi je takrat povedal danes žal pokojni Sašo Hribar, ki je bil pravi genij in je imel nešteto zanimivih idej. Več deset jih je tudi zaščitil, mu je pa od vseh, kot je povedal, samo ena prinesla zaslužek, in sicer ideja o improvizirani radijski oddaji, kjer bi imitirali različne osebnosti in se šalili na račun dogajanja v družbi. Torej o Radiu Ga ga.

Prosim, nehajte!

»Razmišljajo le, kako bi porušili mostove ali stavbe, uničili možgansko skorjo …, jaz pa sem želel nizke frekvence implementirati v glasbo. Glasba, ki jo podkrepiš z občutenjem, deluje drugače. Glasbi smo dodali nov segment, ki ga ni še nikjer na svetu. Od višjih zvokov greš lahko naprej le še na mikrovalovno pečico, za katero pa vemo, kako deluje. To nizko področje je še neraziskano in vesel sem, da sem našel ljudi, ki to poznajo in o tem razmišljajo,« je navdušeno razlagal Hribar.

Andrej Maver iz Agencije Gig, ki je priskrbela zvočnike in drugo tehnično opremo, da je Sašo z ekipo lahko raziskoval zvok, se še danes spomni, da so ga celo sosedje iz več sto metrov oddaljenih poslopij v tem industrijskem delu Nove Gorice prosili, naj vendar nehajo, saj so se zaradi njihovih poskusov nenadoma počutili zelo slabo.

Mare Vavpotič

Umik pred neznanim

Bolečine v ušesih, glavobol, slabost in vrtoglavica, dezorientacija, povišan krvni tlak, občutek vročine po telesu, panika, tesnoba, dolgotrajna vznemirjenost – to so simptomi, o katerih je več sto Beograjčanov poročalo zdravnikom, potem ko so po najbolj množičnem protestu vseh časov poiskali medicinsko pomoč. Zaradi nenavadnega zvoka so protestniki prepričani, da je oblast uporabila zvočni top. Udeleženci protesta so poročali o nenadnem, prodornem zvoku, povzročil je paniko, slabost in dezorientacijo, zaradi česar so se hipoma vsi umaknili s sredine ceste v zatišje. 

Mitja Jan je po izobrazbi informatik, računalničar, vendar se je vrsto let ukvarjal z akustiko in sorodnimi stvarmi. »Predvsem me je zanimalo informiranje, kreiranje ozkih snopov zvoka, ki bi jih lahko prenašal na daljavo. V 50. letih so Američani to že uporabljali na bojiščih v Koreji, ko so nasprotne vojake ekstremno obstreljevali z neprijetnimi zvoki na daljavo, kar je bilo zelo učinkovito. Mene je zanimala praktična uporaba – ko imaš recimo deset ljudi v prostoru in imaš za vsakega poseben zvočni kanal, po katerem mu v njegovem jeziku razlagaš neko stvar, tako da noben ne moti soseda.« 

Frekvence, ki prodirajo skozi telo?

»Kolikor sem lahko videl in slišal s posnetkov – če so seveda verodostojni! – se sliši šum. Očitno gre za ‘white noise’, ki v enaki meri vsebuje vse frekvence zvočnega spektra: nizke, visoke … Tak zvok je za človeka izjemno neprijeten, posebej še, če je visoko intenziven. Na posnetkih nisem videl vozila, ki bi imelo nameščene te sisteme. Vsekakor pa je glede na hitrost premikanja množice moralo biti nekaj takega. Pravzaprav se mi zdi nemogoče, da bi bilo kaj drugega, edino vprašanje je, kam so to namestili.«

Jan ima še kar nekaj vprašanj v zvezi s tem dogodkom. »Človeška telesa absorbirajo zvok, zato je nenavadno, da so se vsi na tej široki cesti praktično hkrati premaknili. Logično bi bilo, da bi tisti v prvi vrsti – torej najbližje izvoru zvoka – občutili največji učinek, tisti bolj oddaljeni pa ne bi smeli imeti takih težav, ker bi se na poti do njih intenziteta zvoka že precej zmanjšala. To bi si najlažje pojasnil tako, da je zvočni udar prišel z višine in so se zato vsi skoraj hkrati umaknili na rob, vendar nismo slišali ali videli, da bi bili v bližini helikopterji. Lahko bi seveda bile te naprave na balkonu – to bi pomenilo, da je bilo na vrhu stavb povezanih več sistemov, ki so usklajeno delovali – ali pa gre tu za popolnoma nove tehnologije, za frekvence, ki lahko prodirajo skozi telo.«

Zvok, ki odganja samo mladino

Človeško uho običajno zaznava zvoke v frekvenčnem območju od približno 20 Hz do največ 20.000 Hz (20 kHz). Ta razpon se razlikuje glede na starost in zdravstveno stanje sluha, saj z leti sluh izgublja občutljivost predvsem za frekvence, višje od 15 kHz, kar je še posebej opazno pri starejših. To so v Ameriki že izkoriščali, ko so recimo razganjali mladino tako, da so predvajali zvok, ki je bil zanje izjemno moteč in že boleč, starejši pa zaradi slabšega sluha sploh niso ničesar zaznali. »Izkazalo se je, da so uporabljali frekvence nad 19 tisoč Hz,« pojasni Mitja Jan. »Domnevam, da gre še za kakšno novo, manj znano tehnologijo, saj me je res presenetil tako usklajen odziv demonstrantov. Ob tem moramo vedeti, da proučujemo posnetke, ki so jih posneli z mobilnimi telefoni. To pomeni, da nimamo izvornega zvoka, ampak samo posnetega, ta pa je omejen navzdol in navzgor – nizkih frekvenc, ki jih tudi naše uho ne zaznava več, na tak telefon torej sploh ne moreš posneti! Verjetno so bile na demonstracijah prisotne vse frekvence, vendar jih na posnetku ni, saj so posneli samo slišni del zvočnega spektra.«

Udar zvoka na koncertih

Kako močno lahko deluje zvok, Jan razloži tudi s konkretnim primerom: »Sem iz generacije, ko smo hodili na mega koncerte na prostem. Tam smo bili na nekaterih mestih izpostavljeni udaru zvoka, ki je bil na določenih frekvencah močnejši, kot je recimo na koncertih danes, saj je tehnologija zelo napredovala in imamo bolj usmerjene in filtrirane sisteme, ki so po intenziteti celotnega zvočnega spektra celo močnejši, a spektralno bolj osredotočeni na glasbo, kot so bili nekoč. No, če ste bili pred štirimi desetletji na takem koncertu in ste v množici recimo počepnili, ste lahko začutili ekstremen pritisk na telo. Te zelo nizke frekvence so se namreč kar valile po tleh, zato sploh nisi dolgo zdržal sklonjen!«

Vprašanj je torej tudi pri strokovnjakih še veliko, upajmo, da bo srbska javnost dobila odgovore nanje. Več kot pol milijona ljudi je doslej že podpisalo peticijo za neodvisno preiskavo domnevne uporabe zvočnega orožja, poleg tega so tudi nevladne organizacije in opozicijske skupine pozvale k mednarodni preiskavi, pri čemer so poudarile morebitno kratenje človekovih pravic. Ampak upanje je majhno, saj srbska oblast niti ob tragediji v Novem Sadu zaradi porušenega nadstreška, ko je umrlo 16 ljudi (zadnja žrtev je pred kratkim umrla v bolnišnici), ni razkrila, kdo vse je kriv za to, da je bila gradnja tako slaba.