Jana

O tem, kaj nas čaka in kako to meteorologi vedo, smo govorili z znanim obrazom vremenske napovedi, Blažem Šterom.

Dan dežurnega meteorologa se začne zgodaj, ob peti uri zjutraj. Najprej pregleda osnutek napovedi, ki mu jo prejšnji dan pripravi kolega, in popravi, če se je kaj spremenilo. Če so burne vremenske razmere, se najprej posveti aktualnemu dogajanju in njegovi časovnici. Spremlja, kaj se dogaja v naši bližini, saj je Slovenija glede vremenskega dogajanja majhna država in se naše vreme pogosto sem 'preseli' od sosedov. Ko se seznani s podatki, se loti pisanja napovedi v preprostem jeziku za spletne strani, potem se začno javljanja za radio. Dopoldne se zberejo s kolegi različnih strok, tudi s klimatologi, hidrologi itn., ter oblikujejo širšo sliko, na podlagi katere se odločijo, ali je morda treba izdati kakšno opozorilo.

Ljudje jih zelo pogosto kličejo tudi neposredno, saj predvsem kmete zanima, kdaj bo padalo, kdaj lahko kosijo – še posebej kadar je vreme nestanovitno. Tudi odgovarjanje na klice je delo dežurnega meteorologa.

Vremenski dogodki so vse bolj ekstremni in nas lahko resno ogrožajo. Bi bilo smiselno, da bi opozorila uvedli na državni ravni, morda v obliki potisnih sporočil, ki bi jih vsak dobil na telefon?

ARSO na svoji spletni strani že ima Meteoalarm, kjer objavljamo opozorila dan ali nekaj ur pred dogodkom. Res pa je, da je treba na našo stran. Za alarme na državni ravni je pristojna Uprava za zaščito in reševanje in mislim, da res pripravljajo aplikacijo, s katero bodo obveščali po pametnih telefonih. Takšna opozorila so gotovo zelo dobrodošla in tudi nujna, sploh ob denimo poplavah.

Kaj lahko napoveste zanesljivo in precej vnaprej, kdaj pa nastanejo okoliščine – denimo mikroklima – ki jih ne morete napovedati?

Odvisno od pojava. Vročina, denimo, je dobro napovedljiva. Pri njej smo zelo gotovi, saj zajame večje dele Evrope, ne zgolj posamezne države. Nevihte pa so druga zgodba, te so lahko zelo lokalne, omejene na nekaj kilometrov. Pri velikih nevihtnih sistemih, ki obsegajo tudi 100 kvadratnih kilometrov, je lažje, lahko jih napovemo nekaj ur vnaprej. Lokalne nevihte pa je tako rekoč nemogoče natančno napovedati. Nanje lahko do neke mere sklepamo glede na razmere v ozračju, ki lahko vodijo do močnejših neviht. Trudimo se, a tu imajo naši modeli še mešan uspeh.

Kateri deli Slovenije so z meteorološkega stališča najbolj neugodni?

Odvisno od pojava. Težko izločim kakšen del Slovenije, ki je manj ali pa precej bolj izpostavljen. Vemo pa, da so nevihte z debelo točo pogostejše v ravninskih predelih, predvsem severovzhodne Slovenije, v gorah pa je večja nevarnost udara strele. Zahod ima več padavin, a vzhod je bolj ranljiv za poplave, ker jih povzročijo že manjše količine dežja.

Kaj pa nevihte? Kakšen je recept zanje, kar se tiče topografije, temperature in drugih lokalnih posebnosti?

Hribi vsekakor pripomorejo k njim. V gorah nastajajo pogosteje, ker se zrak na pobočjih segreva hitreje kakor v okolici in se po njih dvigne kot po dimniku. Višje zadene ob hladnejši zrak, in če je še dovolj vlage, to sproži nastanek nevihte. Okoliški vetrovi lahko nato te nevihte zanesejo nad ravnino, kjer je zrak še bolj pregret, in nevihta se še okrepi.

Kateri deli Evrope so za nas meteorološko pomembni? Od kod dobivamo svoje vreme?

Na naših geografskih širinah prevladujejo zahodni vetrovi. Kar nastane v Italiji, lahko pride do naših krajev. Denimo iz Padske nižine pogosto pridejo močne nevihte, saj je tam zelo vroče in vlažno. Pomembno območje za naše vreme so tudi severni del Jadranskega morja in Alpe. Kadar so vetrovi močni, prinese nevihte še iz Francije, Švice, severne Nemčije. Meteorologi zato spremljamo vremensko dogajanje širše po Evropi. Se pa tudi naše vreme širi k sosedom. Pogosto nevihte nastanejo prav nad Slovenijo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 1. julij 2025.

Mateja Jordović Potočnik