Shutterstock

Prejšnjo sredo zvečer sta se generalni sekretar Nata Rutte in ameriški predsednik Trump pred kamero gledala kakor dva najstniška zaljubljenca; na vrhu Nata v Haagu so namreč članice severnoatlantske zveze izglasovale, da bodo za oboroževanje prispevale pet odstotkov BDP do leta 2035. Vse države so bile poslušne, razen Španije, tej pa je Trump zagrozil, da bo plačala dvojno carino. Očitno ne ve, da se o trgovinskih sporazumih pogaja celotna Unija in ne posamične države. 

 Medtem ko so v Haagu tisti večer veseljačili in napletali, kakšen napredek za človeštvo je teh pet odstotkov, se je Francija utapljala v vodi in podrtih drevesih, tako je lilo, da Parižani niso videli svojega znamenitega stolpa. Božji komentar haaških pogajanj se je potem preselil nad Avstrijo in severno Italijo, kjer je padala petcentimetrska toča. Na pametni telefon sem isti večer dobila sporočilo območnega komunalnega podjetja, da lahko vrtove zalivamo le pozno ponoči do petih zjutraj. Kmalu bo sledila prepoved, da sploh ne smemo zalivati, sem vzdihnila. Sranje, kaj pa bomo? V četrtek zvečer so še pri zadnjih poročilih vremenarji trdili, da bodo v Sloveniji nevihte le na severu, potem je lep del noči na Vipavskem lilo, padala je toča in vihar je tulil okrog vogalov. Križana gora, smo že tako daleč, da vremenarji ne zmorejo kolikor toliko točno napovedati vremena niti tik pred tem, ko se zgodi? Kakor koli že, cisterna z deževnico se je napolnila, nekaj dni bom torej še lahko namakala presušen vrt. Pa potem? Mene bo pač srce bolelo, ker moja ekološka solata in druge vrtnine vročinskega udara najbrž ne bodo preživele, kaj pa kmetje, ki od pridelkov živijo? Koruza se suši, žita so prezgodaj zrela z napol praznim klasjem, druge košnje ne bo … Kaj bomo jedli?

 Saj razumete, zakaj mešam »zgodovinsko zmago Nata, ki si je priboril pet odstotkov BDP«, in vremensko ujmo? Ker vojno lahko ustaviš, z vremenom pa se ne moreš pogajati. Bombe uničijo omejen del ozemlja in prebivalstva na njem, suše, posledični požari, povodnji, plazovi in viharji pa lahko zajamejo velike predele in prizadenejo ogromno ljudi. In ko se naravne nesreče umirijo, pridejo pomanjkanje, bolezni, kupi ruševin in gnijočih odpadkov in begajočih divjih živali, ki so preživele in nimajo kam – tako kot ljudje. Očitno nas ne ogrožajo vojne, ampak maščevalna narava, ki smo ji prizadeli veliko hudega. Mi se pa pogovarjamo o petih odstotkih BDP za kanone? Ki nam jih namerava prodajati predvsem Amerika, ki se tako kot nekatere druge velike onesnaževalke vključno z Rusijo izogibajo podnebnim sporazumom!

 Golob je prišel iz Haaga smehljajoč se, ko to pišem, ne vem, kako je umiril razkačeno koalicijo, ki očitno ni vedela, da bo privolil v pet odstotkov. Ampak jaz ga, oprostite, razumem. Španski predsednik vlade je uprizoril upor predvsem zaradi svojih volivcev, ki ga hočejo spodnesti – in jih je takoj dobil po nosu. Predsedniki vlad so se v Haagu (in tudi sicer) obnašali do Trumpa kot do muhastega otroka s posebnimi potrebami, ki ima v oblasti vso svojo administracijo in lahko stori, kar hoče. Čeprav mu je njegova šefica obveščevalcev večkrat zatrdila, da Iran ne izdeluje atomske bombe, ga je vseeno bombardiral z najnovejšimi letali in petnajsttonskimi bombami, ki še niso bile v uporabi – nekje je novo orožje pač vendar treba preizkusiti, kajne?

 Veliko komentatorjev sumi, da so šli predsedniki vlad iz Haaga s figami v žepu, v obrambo bodo pač vlagali, kolikor bo mogoče in smiselno, in ne toliko in tja, kolikor hoče Trump. Kot je videti, nas bo vreme prisililo, da bomo namesto bombnikov kupovali letala za gašenje, namesto tankov bagerje in dvigala, pa črpalke, agregate, žage, postavljali mrežo hidrantov in vodnih zajetij za namakanje polj. Starejši, ki so dali skozi vojno, vedo, kaj je lakota. Prebivalci Gaze, kjer Izraelci izvajajo genocid tudi s pomanjkanjem hrane in vode, tudi. Vsi drugi, ki imamo za zdaj še kar spodoben standard, pa lahko to zelo kmalu izvemo.