Shutterstock

Tekst: URŠKA PETEK, veterinarka

Vzrokov je veliko, od tega, da so določene pasme bolj nagnjene k zbolevanju za rakom, do večje populacije starejših psov, večje skrbi zanje ter s tem natančnejše veterinarske oskrbe in postavitve diagnoze. Veliko vzrokov pa nam ostaja neznanih ali o njih le sumimo.

Najprej pojasnimo nekaj izrazov, ki opisujejo rakave spremembe. Neoplazija je tumor, ki je lahko benigen ali maligen. Benigna neoplazija je zgrajena iz celic, ki so podobne normalnim, imajo omejeno sposobnost rasti, rastejo počasi in se ne vraščajo v okoliško tkivo ter ne metastazirajo oziroma zasevajo v druge organe. Še vedno lahko negativno vplivajo na organizem, saj zaradi rasti pritiskajo na druga tkiva in s tem onemogočajo normalno prekrvitev tkiva, pritiskajo na živce ali povzročijo poškodbe organov. Maligni tumorji pa so sestavljeni iz nenormalnih celic, ki se nenadzorovano delijo in hitro rastejo. Vraščajo v sosednja tkiva in preko krvnega ali limfnega obtoka zasevajo oziroma metastazirajo. Maligni tumor oziroma neoplazija je torej rak.

Spremembe na koži ali teži

Najpogosteje skrbniki pri svojem psu opazijo spremembe na koži ali teži ter pridejo v veterinarsko ambulanto z vprašanjem, kaj se dogaja. Veterinar bo opravil klinični pregled in pregled krvi ter odvisno od spremembe še dodatno diagnostiko – če je mogoče, odvzem vzorca s spremembe s t. i. tankoigelno biopsijo, ki je najmanj invaziven postopek za določanje novotvorbe, vendar ni stoodstotno zanesljiv – kot že ime pove, tanko iglo zabodemo v spremembo in vzorec pogledamo pod mikroskopom oziroma ga pošljemo v laboratorij. Za mnoge spremembe je potreben naslednji korak, odvzem vzorca biopta pod pomiritvijo oziroma splošno anestezijo, saj večji košček tkiva da zanesljivejšo diagnozo. Pred tem korakom po navadi opravimo še rentgensko slikanje in ultrazvočni pregled tako prsne kot trebušne votline. V večini primerov na podlagi teh preiskav že lahko povemo, ali gre za benigno ali maligno spremembo. Če se izkaže, da je sprememba maligna, je treba vzeti še vzorce drugih organov, npr. bezgavk, vranice, jeter …, da lahko ocenimo, ali je že prišlo do metastaziranja. Občasno so potrebne še naprednejše preiskave, kot sta CT ali MRI, s tem namreč določimo točen obseg sprememb, kar pogosto potrebujemo za odločitve, katera terapija je najprimernejša. Odvisno od vrste raka lahko pridejo v poštev kirurška odstranitev, elektrokemoterapija, kemoterapija, obsevanje ali sistemska terapija z zdravili.

Sterilizacija in kastracija preprečita tumorje na testisih in jajčnikih

Onkologija je veja veterine, ki se vedno bolj razvija. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj veterinarskih klinik, ki so specializirane za onkologijo. Verjetno pa večino pasjih skrbnikov zanima, ali lahko preprečijo nastanek raka. Nekatere rake je mogoče preprečiti, večine pa žal ne.

Z zgodnejšo sterilizacijo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo pojavnost tumorjev mlečne žleze, ki so pri psih v približno 50 odstotkih maligni, vendar je lahko zaradi sterilizacije ali kastracije pred doseženo spolno zrelostjo več rakavih obolenj, kot so osteosarkom (kostni rak), hemangiosarkom (tumor krvnih žil), kožni mastocitom, karcinom mehurja ter adenokarcinom perianalnih vrečk pri samcih ter perianalnih adenomov pri samicah. Sterilizacija in kastracija sicer preprečita tumorje na testisih, jajčnikih in na maternici.

Poskrbite za kakovostno prehrano in primerno aktivnost

Pomembno je, da pri psih skrbimo za kakovostno prehrano in primerno aktivnost, da ohranjamo primerno telesno težo, da psov ne izpostavljamo pasivnemu kajenju ter poleti preprečujemo preveliko izpostavljenost sončnim žarkom pri psih z manj pigmenta oziroma te dele telesa (okrog nosu, ušesa) namažemo s sončno kremo za pse.

Veliko lahko naredimo že pred nakupom psa, če se za to odločate. Nekatere pasme so bolj nagnjene k rakavim obolenjem, prav tako nekatere linije psov, zato je zelo pomembno, da se pred odločitvijo o nakupu psa pri določenem vzreditelju pozanimate o tej pasmi in pojavu raka znotraj posamezne linije.

Če opazite sumljivo spremembo na telesu ali se pes začne nenavadno obnašati (hujša, bruha, ima drisko, nima dobrega apetita, prave energije …) je koristno, da čim prej obiščete veterinarja. Morda ni nič hudega in se bo pes hitro pozdravil, če pa je kakšno rakavo obolenje, ga je dobro čim prej odkriti, ko imamo še veliko možnosti za terapijo.

Objavljeno v reviji Jana, št. 25, 24. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana