Shutterstock

Se pravi, april mora biti moker in amen. Sicer narava res že na polno zeleni (trava – od tod mali traven), brsti, tudi že cveti, želimo si sonca, zadihati s polnimi pljuči, a vremenska pratika svari: če je aprila lepo, bo potem maja in junija prav grdo.

Kdor nima kratkega spomina, bo lahko tudi preveril, koliko držita naslednji ljudski modrosti: božič na trati, velika noč za pečjo; če januarja ni snega, ga šele april da. Se bojimo, da nam bodo potemtakem bunde v kratkem prišle še zelo prav.

O tem, od kod ime april, je več teorij: po eni izhaja iz latinskega aperire, ki pomeni »odpreti« – narava se odpira, nekateri trdijo, da ima v osnovi indoevropejsko besedo apero, ki pomeni »naslednji«. Morda izhaja celo iz imena Afrodite, grške boginje ljubezni, ki je bila v odnosih tako nestanovitna, kot je april v vremenu.

Stari Slovenci pa so mu pravili štrtnik, deževnik, travnjek, jurijevščak, kukavičji mesec.

Izročilo ponuja največ pregovorov o njegovi muhavosti. Pa začnimo šteti: mali traven ima devet vremen na dan; april sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran; več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.

In kot rečeno, dež je aprila dober in zaželen: če je april deževen, kmet ne bo reven; kadar je moker april, kmet bo veliko pridelkov dobil; če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Ampak mi si po pusti zimi želimo sonca, bo res tako narobe, če se prikaže?

Nadaljevanje pratike vas čaka v reviji Jana,  št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana