Čmrlji izginjajo, posledice pa povezane z našim preživetjem
Čmrlji, nepogrešljivi opraševalci, izginjajo zaradi bolezni, podnebnih sprememb in pesticidov. Če smo zaščitili čebele, kaj bomo storili za njih?
Čmrlji (čeprav jih je malo) so poleg čebel pomembni opraševalci; brez njih bi mnoge rastline težko uspevale ali celo izginile. V slabih vremenskih razmerah so v opraševanju boljši od čebel, saj letajo tudi pri nižjih temperaturah in celo v dežju. Bolezni, ki se s čebel širijo na čmrlje, podnebne spremembe, uporaba pesticidov, krčenje življenjskega prostora in konkurenca tujih vrst pa jih ogrožajo, da jih je čedalje manj. Kar je velikanska škoda. Ste vedeli, da so tudi gospodarsko pomembni opraševalci paradižnika, paprike, jagod? Naši veliki pridelovalci v pokritih nasadih jih uvažajo, a ne gre brez posledic. Čebele smo zaščitili, kaj bomo s čmrlji?
»Čmrlji nabirajo med tudi v dežju. Lahko je recimo ves april deževen, pa bodo čmrlji zunaj, medtem ko čebel ne bomo videli – s tega vidika so torej veliko bolj trdoživi in marljivi,« pravi dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine in avtorica ali soavtorica več knjig o čebelah in drugih opraševalcih, tudi knjige Čmrlji v Sloveniji, ki je nastala v soavtorstvu petih ljubiteljev teh zanimivih žuželk (poleg Petre Janeza Grada, Antona Gradiška, Tomaža Oštirja in Ivana Toplaka).Štiri nove vrste čmrljev v Sloveniji!
Na svetu živi med 400 in 500 vrst čmrljev, od tega jih je v Evropi 63, pri nas 39. »V starih knjigah je pisalo, da jih imamo 35, kolega Tomaž Oštir, ki ljubiteljsko opazuje te živalce in jih fotografira, veliko je raziskoval po Gorjancih, pa je odkril še štiri nove vrste. V naši knjigi tako prvi v Sloveniji opisujemo 39 vrst,« je povedal dr. Janez Grad, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in eden najboljših poznavalcev čmrljev v Sloveniji, ki je neskončno hvaležen Čebelarskemu muzeju v Radovljici za sofinanciranje knjige o čmrljih. »Ohranjanje čmrljev je naloga, ki se je ne smemo lotiti le zaradi njih samih in ni le v njihovo korist, temveč zaradi celotnega ekosistema in tudi nas, saj je vse to neposredno povezano z našim preživetjem,« pojasnjujejo v Čebelarskem muzeju, zakaj so se odločili skupaj s prej omenjenimi avtorji pripraviti publikacijo.
Ohranjanja čmrljev se moramo lotiti zaradi celotnega ekosistema in nas; to je neposredno povezano z našim preživetjem!Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
