AdobeStock

Tisti, ki smrči, se običajno tega ne zaveda, dokler ga, ponavadi kar sredi noči, na to ne opozori partner. Stvar sploh ni tako nedolžna. V neki anketi v Veliki Britaniji je dobra desetina anketirancev navedla smrčanje kot enega od razlogov za ločitev, lahko preberemo v knjigi Znanost o življenju (založba Hiša knjig), ki jo je napisal dr. Stuart Farrimond. K sreči avtor tudi razkriva, kako lahko nehamo smrčati.

»Smrčanje je čuden stranski učinek ohlapnih mišic med globokim spanjem in je za mnoge nadležno, po navadi neškodljivo, a včasih kljub vsemu lahko nevarno. Kot pri slabem zadahu nas večina ne ve, da smrčimo, dokler nam kdo tega ne pove.« Če ste med njimi, naj vas potolažimo: smrčijo približno štirje od desetih moških in četrtina žensk. Tkivo, ki drži ustno nebo in jezik pri miru, se v najglobljih fazah spanja tako povesi, da bingljata pred sapnikom. »Z vsakim vdihom zaplapolata in glasno zavibrirata kakor vrata, ki loputajo v vetru. Če imate otekle mandlje, vneto grlo ali seneni nahod, to vname tkivo v grlu in zoži dihalno pot, kar smrčanje še poslabša.«

Lepota

Naravni botoks iz Bele krajine - eden najboljših čebeljih strupov na svetu

Višji ko ste, glasneje smrčite

Takšno je vsaj splošno pravilo. »Nekateri ljudje pa se že rodijo z obliko nosu ali čeljusti, ki lahko ponoči proizvajata gromko smrčanje.« Vse polno je neuporabnih pripomočkov proti smrčanju, pravi dr. Farrimond, vključno s prstani za mezinec, ki naj bi menda spodbudili »akupresurne točke« za preprečevanje smrčanja. »Vendar smrčači in njihovi partnerji kljub vsemu niso brez upanja za več miru. Vrsta primernega pripomočka je odvisna od tega, ali zvok prihaja v glavnem iz nosne votline ali iz skrčenega grla. Paščki za brado in ščitniki za usta so oblikovani tako, da preprečujejo dihanje skozi usta ali dvignejo čeljusti za boljši pretok zraka. Tako pomagajo smrčačem, ki dihajo skozi usta, čeprav so lahko neudobni in vplivajo na kakovost smrčačevega spanja.«

Možne rešitve, če dihate čez nos

»Nosni trakovi in cevke lahko pomagajo ljudem, ki dihajo skozi nos, s tem da jim razširijo nosnice in tako zmanjšajo turbulence. Nosna pršila znanstveno dokazano širijo dihalno pot in tudi zmanjšujejo hrup, čeprav pršila na osnovi steroidov lahko vplivajo na kakovost spanja z oviranjem faze REM. Pri resnih primerih kirurška odstranitev tkiva na zadnjem delu grla prinaša rešitev za zelo trdovratno smrčanje. Toda preden poskusite z zdravilom, ki ga je izdelal človek, se naslonite na preproste, brezplačne spremembe, ki so vam na voljo in prav tako zagotavljajo tišjo noč,« svetuje dr. Farrimond.

Profimedia

Trije koraki do tišjih noči

1. Izogibajte se alkoholu in pomirjevalom. Oboje sprošča mišice v grlu in poslabšuje težavo.
2. Ne spite na hrbtu. V tem položaju jezik in nebo vibrirata v zadnjem delu grla. Spanje na boku je najboljši položaj za smrčače.
3. Shujšajte, če ste pretežki. Že nekaj kilogramov manj lahko dovolj zmanjša pritisk na dihalno pot in omogoča tišje dihanje.

Turizem

Skrivnostna in čarobna posest ekscentričnega milijonarja

Vaje proti smrčanju

»Če boste vadili vsak dan, bodo te vaje okrepile mišice okoli dihalne poti, zmanjšale smrčanje in izboljšale kakovost spanja.

1. vaja: pritisnite konico jezika ob nebo in ga dvajsetkrat podrsajte nazaj.

2. vaja: posesajte (ne dobesedno, kajpak) jezik navzgor, da je vsa njegova zgornja površina na nebu – to ponovite dvajsetkrat.

3. vaja: pritisnite zadnji del jezika ob dno ust, medtem ko konico jezika držite na spodnjih sprednjih zobeh – tudi to ponovite vsaj dvajsetkrat.«

OSA – ne tako tiha morilka

Avtor v knjigi Znanost o življenju poudarja, da je smrčanje večinoma neškodljivo, vseeno pa v redkih primerih opozarja na smrtno nevarno bolezen, ki ji pravimo obstruktivna spalna apneja (OSA). »Pojavi se, ko se ponoči mišično tkivo v grlu tako povesi, da povsem zapre dihalno pot. Zbudili se boste kašljajoči in se potem spet potopili v globoko spanje. Takrat se bodo mišice znova sprostile in cikel kašljanja, zbujanja in spanja se bo nadaljeval. OSA je lahko smrtonosna. Nenehne kratke zadušitve čez noč uničujejo telesne sisteme in povzročajo izsušitev, pa tudi krčenje hipokampusa, kjer se shranjuje spomin. Prav tako je večje tveganje za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in duševne bolezni. Približno pet odstotkov odraslih v razvitih državah boleha za OSA, kar 85 odstotkov od njih pa se tega ne zaveda. Ko ima oseba diagnosticirano OSA, ima na voljo zelo učinkovito zdravljenje – značilnost te bolezni je občutek utrujenosti in izčrpanosti po spanju. Drugi znaki so dremanje čez dan brez razloga, čezmerna teža in nenavadno glasno smrčanje. Če vam zveni znano, takoj obiščite zdravnika.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana