Shutterstock

V skrbi za našo prehransko varnost sta Združenje Ekoci in društvo Samooskrbni.net na celjskem sejmu Altermed Flora organizirala posvet s pomenljivim naslovom Kaj bomo pa jutri jedli? Potrošnik že zdaj ne ve, katera proizvodna tehnika in kakšna semena so bili uporabljeni pri pridelavi hrane, ki jo nalaga v svoje nakupovalne vozičke, so opozorili, hkrati pa se na to področje vriva vedno več vprašljivih spremenljivk, od uporabe novih genomskih tehnik do mokarjev, ki se po novem lahko dodajajo hrani, ker so hranljive žuželke, a hkrati prinašajo tveganja za alergijske reakcije. Morda pa je res skrajni čas, da končno in ne samo z besedami podpremo slovenske kmete ter filozofijo z njive naravnost na krožnik?! V tem trenutku smo samooskrbni samo za dober teden dni.

revija Jana

Pisana druščina strokovnjakov z različnih področij je v precej polni dvorani razglabljala o trenutno najbolj perečih prehranskih vprašanjih. Združenje Ekoci med drugimi skrbi nova evropska uredba, ki dovoljuje, da se v prehranske izdelke dodajajo mokarji: »Čeprav imajo visoko hranilno vrednost in so bogati z beljakovinami, obstajajo nekatera tveganja, povezana z njihovim uživanjem. To so predvsem alergijske reakcije ter sledi škodljivih mikroorganizmov in težkih kovin.« Irena Rotar, predsednica Ekoci, je opozorila, da bodo žuželke mokarjev po novem lahko dodane tudi kruhu, pa mi tega sploh ne bomo vedeli, ker ne bo jasno označeno. Zato predlagajo, da bi v Sloveniji sledili ideji Hrvatov in na vsako embalažo, ki vsebuje žuželke, te tudi narisali in pobarvali v tolikšnem deležu, kolikor jih vsebuje hrana, ki jo držimo v rokah. »Zgolj deklaracija s slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, ni dovolj, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna,« so opozorili in predlog odločevalcem še dopolnili: »Hrana, ki vsebuje žuželke, in tudi tako imenovana  'nova živila'  ki jih določa Uredba EU 2015/2283, ter hrana, ki nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali raste na hidroponski način ali drugače in ne v zemlji, naj bo v trgovinah zložena na posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ni plod kmetijske pridelave v naravi, ter bo uspel primerjati cene.« Želijo kmetijsko zakonodajo, ki bo ohranjala samooskrbo in oživila podeželje, trajnostno in svobodno pridelavo hrane, ki bo zrasla v zemlji, da bo kupec vedel, kaj kupuje.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana