Osebni arhiv

Energični Korošec Tine Urnaut je svojemu očetu Adolfu, za prijatelje Adiju, zelo hvaležen, ker mu je že pri manj kot letu dni dal v roke žogo. Odtlej sta z okroglim usnjem neločljiva. Z leti je z veliko srčnosti in garanja postal eden najboljših slovenskih in svetovnih športnikov. Z odbojko in zaradi nje je videl in prepotoval dobršen del sveta ter sklenil prijateljstva za vse življenje. Zadnje tri leta igra na Japonskem, kjer odbojkarje neverjetno spoštujejo in častijo (skoraj) kot bogove, čeprav to pokažejo na za nas nenavaden način. Tinetu je v deželi  vzhajajočega sonca precej lažje, ker je z njim njegova življenjska sopotnica, hrvaška manekenka Anja.

MPA

Njegov oče je legenda koroškega športa, učitelj telovadbe na Gimnaziji Ravne in trener številnih odbojkarskih generacij, predvsem pa eden najboljših jugoslovanskih odbojkarjev – za državno reprezentanco je zbral neverjetnih 320 nastopov – znan je bil po tem, da igra bos. Odbojko so igrali vsi v družini, tudi mama Anita in polbrata. Najmlajšega pobiča, Tineta, so jemali na treninge in tekme, še preden je šel v šolo. Pustili so mu svobodo, da je preizkusil številne športe, na koncu pa se je odločil za profesionalno odbojko.

Osebni arhiv

»Po televiziji sem gledal vse odbojkarske tekme italijanske lige, ki je bila zame najboljša na svetu. Sanjal sem, da jo bom tudi sam igral na najvišji ravni. Zato mi nikoli ni bilo težko trdo delati niti zelo zgodaj iti od doma. Spominjam se občutka sreče, ko sem lahko pri sedemnajstih letih zaigral v takrat najboljšem slovenskem klubu Autocommerce Bled. Potem sem šel v Grčijo in tam dočakal enaindvajseto leto, ko sem končno izpolnil starostni pogoj za igranje v Italiji. Uresničile so se mi sanje, mama pa mi je položila na srce, da je šola prav tako pomembna kot žoga. Uspelo mi je zaključiti tako srednjo šolo kot fakulteto za šport. Ni bilo lahko trenirati in tekmovati, vsa poletja pa namesto dopustu, oddihu in druženju s prijatelji namenjati knjigam ter tako nadomestiti zamujeno snov. Izšlo se je z vztrajnostjo, trdim delom in spodbudo staršev. Če ne bi bilo njihove podpore, fakultete zagotovo ne bi končal, saj je bila moja glava vsa v odbojki. Zdaj pa vidim, kako prav sta imela. Pokazala sta mi, da je vse mogoče, res sem jima hvaležen,« priznava Tine, ki se je v dolgih letih izjemno uspešne kariere veliko selil. Za najdlje se je ustavil v Italiji, živel pa je tudi v Rusiji, na Kitajskem … Nekako je premagal tudi domotožje, saj na tujino ni nikoli gledal kot na nekaj težkega, temveč kot na možnost za izpolnitev svojih sanj.

Vas zanima, kakšno je njegovo japonsko življenje in kaj je povedal o hrvaški lepotici, ki mu jo je prinesel koronski čas? Prekrasna zgoda vas čaka v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana