Pixabay

Je res, da je mularija na novomeški tržnici snemala pornič, punčka naj bi oralno zadovoljevala vrstnika, posnetek naj bi se znašel v neki klepetalnici, najstniki naj bi ga celo prodajali po pet evrov? Novica je sveža in nadvse odurna, raztresla se je po časopisih in spletu, eden od udeležencev jo je zaupal svojemu očetu in se še preverja, ali drži. Tista, ko so se najstniki spravili na sošolca, ustvarili lažni profil deklice in je ta zahtevala, da se samozadovoljuje pred kamero, prenos pa je gledal ves razred – je bila žal resnična. Kaj preostane družini naivnega nesrečnika, ki je pobegnil in noče več v šolo, kot da se izseli na drugi planet?

Počasi se nam jasni, da je svet naših otrok in vnukov tako drugačen, da ga dojemamo le v grobih obrisih, razumemo pa skoraj ne. Strašno se čudimo, kadar kakšen smrkavec (le zakaj tega ne počnejo deklice?) pograbi očetovo pištolo ter pobije sošolce in učitelje. Nekaj odgovorov je v britanski seriji Adolescenca na Netflixu. Začne se tako, da nekega zgodnjega jutra vdre v stanovanje do zob oborožena policija, ki pa ne pograbi očeta, temveč trinajstletnega Jamieja, ki je osumljen, da je ubil svojo sošolko. Vsebina, torej »kdo je morilec«, je zdaj že vsem znana in te štiridelne nadaljevanke tudi nihče ne gleda zato, da bi se končno dokopal do imena zločinca. Gre za številne okoliščine, izjemno dobro pojasnjene, ki privedejo do tega, da starši sploh ne vedo več, kdo prebiva v otroški sobi.

Shutterstock

Zaslon namesto igrišča

Včasih smo se bali, da se otroci ne bi potikali naokoli v slabi družbi in počeli neumnosti, trepetali smo, da jih ne bi prinesli domov pretepenih, opitih ali drogiranih … Zdaj pa sploh ne gredo več iz svojih sob. Vse, kar jih zanima, vznemirja, veseli – je tam, na spletu, v igrah, klepetalnicah in številnih vsebinah sumljivega porekla, ki dražijo neodraslo domišljijo. Nič ne pomaga, če jih starši naganjajo spat, ker prej ali slej sami omagajo, le zjutraj opazijo, da imajo otroci podočnjake do ušes in da jih ni mogoče zbuditi. Mi smo nekoč brali z baterijo pod odejo (tudi jaz sem si tako pokvarila vid), še lažje se je pod kovtrom igračkati s telefonom. Starši imajo precej dela s tem, kako sploh nadzorovati svoje otroke, da se ne utapljajo v spletu, po nekaterih šolah so glede telefonov bolj, drugje manj liberalni. Očitno bi si bilo dobro ogledati Adolescenco, za katero pravijo, da si je mnogi odrasli sploh ne upajo zavrteti, ker slutijo, kaj bodo videli. Svojo popolno nemoč in poraz.

Kaj vse se dogaja in kako splet vpliva na naše otroke in vnuke? Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana