Shutterstock

Vedno si zapomnite, da je izbruh krompirjeve plesni in drugih tegob mogoč samo, ko je temperatura med 20 in 30 stopinjami Celzija, predvsem pa mora biti list v svetlem delu dneva omočen nekaj ur. Zato postavljamo nadstreške ali paradižnik gojimo v rastlinjaku.

Obrambni sistem rastlin na preizkušnji.

Paradižnik prihaja iz krajev, kjer je temperatura ves čas okoli 25 stopinj Celzija in se pozimi ne spusti velikokrat pod 18 stopinj, zato rastline kljub vsemu prilagajanju, saj so sorte nekaj povsem drugega od starega divjega paradižnika, ne marajo nihanj temperature, vlage v zemlji, prav tako ne marajo vetra in seveda želijo živeti v topli (ne vroči) zemlji. Letošnje spomladansko vreme je bilo torej za začetek rasti prav vse, kar sem opisala in česar paradižnik ne mara. Ob sajenju je bila zemlja premrzla, tudi temperatura zraka, predvsem nočna, ni bila idealna za mlade rastline. Posledica bo tudi slabše razvit koreninski sistem zaradi veliko porabljene energije za premagovanje hladnih noči. Podnevi pa se je ozračje kakšen dan pošteno ogrelo, kakšen dan pa je ostalo hladno. Tega nihanja temperature rastline iz Južne Amerike ne marajo, zato je letos njihov obrambni sistem na veliki preizkušnji. Ne pozabite, da se lahko posledice tega vremena zavlečejo vse do konca poletja, rastline ne bodo tako odporne, kakor bi bile ob normalnem začetku rasti.

Če ste ga prehitro sadili, bi lahko vajo ponovili.

Vrtičkarji že od začetka aprila iščejo meje, kako paradižnik in druge plodovke čim bolj zgodaj posaditi kar na prosto. Vendar se zavedajte, da kljub vsem vremenskim spremembam paradižnika aprila na prosto zagotovo ne sadimo. To morate upoštevati predvsem tisti, ki si sadike radi pridelate sami. Toplo priporočam, da se sadi paradižnik, predvsem v rastlinjake, še enkrat v sredini junija. Za ta del ga sejemo v začetku maja, mogoče pa je tudi narediti potaknjence iz prvih zalistnikov zgodaj sajenih rastlin. Tale bo veliko lažje preživel slabe vremenske razmere, proti koncu poletja bo še mlad in vitalen in veliko lažje ga boste obirali dolgo v jesen. Spomnite se samo samosevcev na kompostu, ki res redko zbolijo! To je zato, ker so kalili v toplem vremenu in niso izgubljali energije za boj z mrazom.

Preveč dušika je obremenitev za plodovke.

Tudi pretirano gnojenje lahko povzroči oslabitev imunskega sistema rastlin. Preveč dušika za plodovke vedno pomeni obremenitev. Zato sama pogosto sploh ne svetujem gnoja kot osnovno gnojilo za paradižnik, posebej za tiste, ki preprosto ne zmorejo biti zmerni. Velja, da lahko jeseni (ne spomladi) paradižniku damo 1,5 l/ m²hlevskega in tudi konjskega gnoja, ne pa več. Še boljši je seveda kompost. Uporabite ga 8 l/m². Pri kupljenih organskih gnojilih se držite navodil, nikakor ne zaokrožujte porabe hranil navzgor in ne dajte »po naše« ene pesti več, da bo dobro rastlo. V rastlinjakih pa so lahko odmerki še nekoliko nižji. 

Redno odstranjujmo zalistnike.

Skozi leto redno odstranjujemo zalistnike, saj porabljajo veliko hranil, ki bi drugače šla plodovom na glavnem steblu. Rastlina lahko črpa samo toliko hranil, da jih nahrani. Če ima stranska stebla, porablja zanje preveč hranil in energije in je nima več za obrambo pred boleznimi, da ne govorim spet o tem, da je glavni sovražnik in vzrok hitrega širjenja bolezni omočen list. Če vlage na listih ni, tudi okužba ne bo privedla do bolezni. Če imamo veliko listja, se to dolgo suši in pogoji za razmnoževanje bolezenskih klic so seveda veliko prej izpolnjeni. Tudi namakanje in prekrivanje tal spadata k varstvu paradižnika. Žejna rastlina je hkrati lačna, nihanje vode v tleh vodi k rušenju ravnotežja v njej. Zastirke pa pomagajo, da ostajajo tla dalj časa vlažna in hladna, da korenine lahko normalno črpajo hranila. Če boste spomladi ob sajenju postavili dobre temelje za koreninski sistem, razdalje, sorte …, potem se poleti ne bomo veliko pogovarjali o pripravkih za zaščito. Če pa bo vreme vlažno, bom samo o tem kaj več napisala takrat. Vsekakor ne pomaga, če sadike zdaj s čimer koli škropite, saj ne bo delovalo dolgo. 

Več v reviji Jana, št.26, 1.7.2025

Mateja Jordović Potočnik