Shutterstock

Lansko leto je bilo drugo najtoplejše v zgodovini merjenja temperature v Evropi, poletje pa je pristalo celo na prvem mestu. Letos smo sezono začeli z obilico padavin, a dosegel nas je že tudi prvi vročinski val. NIJZ opozarja, naj ob visoki vročini ostanemo med štirimi zidovi in poskrbimo, da se ne pregrejemo. Čeprav tega še nismo popolnoma usvojili, je vročina namreč lahko smtno nevarna.

V aprilski številki ugledne medicinske revije Lancet je bila objavljena študija o številu smrti, ki jih lahko pripišemo (pre)visokim temperaturam v evropskih mestih. Raziskava je bila narejena v sklopu evropskega projekta EXHAUSTION, katerega cilj je poiskati načine prilagajanja, ki bodo pomagali preprečiti prezgodnje smrti in bolezni zaradi klimatskih sprememb med ranljivimi skupinami – starejšimi ljudmi, dojenčki, kroničnimi bolniki in prikrajšanimi. Po oceni raziskave, ki je zajela leti 2019 in 2020, je v Sloveniji zaradi vročine umrlo v povprečju 460 ljudi. Stopnjo smrtnosti so izračunali na podlagi presežnih smrti in temperature v mestih. Ta presenetljivo visoka številka nas uvršča na tretje mesto med 30 državami, ki so bile zajete v študiji. Pred nami sta le še Italija in Hrvaška, ki v vročinskih smrtih premočno vodi, saj jih ima kar trikrat toliko, kot je evropsko povprečje. Ljubljano so raziskovalci uvrstili med pet evropskih mest, kjer je tveganje za vročinsko smrt najvišje, tudi tu pa vodijo Hrvati z Zagrebom.

Shutterstock

Omenjena raziskava je sicer v velikem razkoraku s podatki NIJZ, kjer vsako leto opredelijo vpliv vročinskih valov na povečano število umrlih po diagnozah, spolu, starosti in mestnem/ruralnem okolju za celotno Slovenijo. Zadnje analize, ki jih navajajo, so iz leta 2020, kažejo pa, da se je število umrlih v času vročinskih valov od leta 2006 do leta 2015 povečalo v primerjavi z leti od 1999 do 2005. Umirali so predvsem stari ter tisti z akutnimi in kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. Po letu 2015 naj bi se število umrlih v času vročinskih valov stabiliziralo, presežnih smrti zaradi vročine pa niso zaznali. Če to drži, potem smo edinstveni v Evropi, v kateri je v najhujšem vročinskem valu leta 2003 umrlo okoli 70.000 ljudi, lani pa samo v Franciji, Nemčiji, Španiji in v Združenem kraljestvu 20.000. Raziskava je pokazala, da se je v evropski regiji  pri starejših od 65 let število smrti v zadnjih 20 letih povečalo za več kot 30 odstotkov. Zanimivo je, da ista študija kaže, da se umrljivost zaradi vročine počasi zmanjšuje v sredozemskih mestih, ne pa tudi v mestih na severu Evrope.

Tveganje povečajo nekatera zdravila

Vročinski valovi najbolj ogrožajo starejše, otroke in nosečnice. Še posebej tvegani so za ljudi, ki imajo kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne, bolezni dihal, sečil, sladkorno bolezen, presnovne motnje, duševne bolezni ali so predebeli. Tveganje povečuje tudi jemanje večjega števila zdravil, predvsem nekaterih za srčno-žilne in duševne bolezni. Bolj ogroženi so tisti, ki opravljajo fizično delo na prostem in prebivalci velikih mest, ki v vročinskem valu postanejo pravi toplotni otoki. Dejavnik tveganja so tudi življenje v okolju, kjer je zrak slabše kakovosti, pomanjkanje klimatskih naprav in bivanje v najvišjih prostorih zgradb, ki se najbolj ogrejejo.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.

revija Jana