Zakaj sem vzela mamo iz doma starejših domov
Skoraj deset let je ob svoji družini in zahtevni službi skrbela še za svojo mamo Frančiško Tomažin, ki te dni praznuje devetdeseti rojstni dan. Mama ima osteoporozo in si je zlomila že oba kolka, ramo, hrbtenico … Ko je lansko jesen samo malce nerodno stopila, je zaradi zlomljenega kolena imela celo nogo v mavcu. Tedaj je prišel trenutek, ko nege in skrbi zanjo niso več zmogli. Imeli so veliko srečo, da so jo oktobra lani sprejeli v Dom starejših Naklo. Ko je tudi Slovenijo prizadela epidemija, pa jo je naša sogovornica vzela nazaj k sebi.
»Bala sem se, da se bo okužila s covidom-19, saj je zbolel prav njen sosed v domu starejših, pa še ravno upokojila sem se in tudi domači temu niso nasprotovali,« je začela Zdenka Kramar, mag. zdravstvene nege, ki je zadnja leta delala na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, med epidemijo pa jo je ministrstvo za zdravje imenovalo za koordinatorko za področje zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih za štajersko regijo. To pomeni, da te zavode obiskuje in jim svetuje ter pomaga pri organizaciji dela, predvsem pa pri vzpostavitvi izolacijskih enot (rdeče in sive cone) ter kriznih načrtih, če bi se epidemija ponovila.
Trenutno v njihovi hiši v Naklem živijo štiri generacije. Poleg nje in njenega moža sin z družino in njena mama. Zelo so povezani. Zaveda se, da vsi v njeni družini ne znajo in ne utegnejo skrbeti za njeno mamo, zato jo, kadar obiskuje socialne zavode, pelje »v varstvo« k svoji sestri, ki na srečo stanuje v bližini.
Svoje mame torej niste vzeli k sebi domov zaradi nasveta Urške Bačovnik Janša, premierjeve soproge?
Ne. Ko se je začela epidemija in so neprodušno zaprli domove starejših za vse obiskovalce, sva se z mamo videvali le skozi okno. Tja jo je običajno pripeljala prijazna medicinska sestra Hermina. Obe sva bili zaradi tega, ker se nisva mogli objeti in pogovarjati, zelo žalostni. Ona zgoraj v svoji sobi, jaz na dvorišču spodaj. Ko se je v domu starejših okužil s koronavirusom še njen sosed v sosednji sobi, sem se zbala, da bo zbolela tudi ona. Vedela sem, da bo vse skupaj trajalo kar dolgo. Zato sem jo vzela nazaj k sebi domov.
Domovi starejših so tistim redkim, baje vas je bilo le 49, ki ste vzeli svoje starše domov, zaračunavali skoraj polno ceno. Se vam zdi pošteno, da je treba plačevali za storitve, ki jih niso potrebovali?
Ne, seveda ne. Moja mama, ki ima hudo osteoporozo, pa tudi prvo stopnjo demence, je uvrščena v skupino 3a. Prejema le malo manj kot 500 evrov pokojnine. Dobiva še približno 150 evrov dodatka za pomoč in postrežbo. Naj posebej poudarim, da h končni ceni prispeva tudi občina Naklo. Smo ena redkih, če ne edina v Sloveniji, ki vsakemu krajanu, ki je vsaj pet let živel v Naklem, prispeva k oskrbovalnini v domu 105 evrov. Razliko do polne cene plačam jaz. Sedaj, ko sem imela mamo doma in z njo seveda niso imeli v domu nobenega dela, pa so mi odračunali le približno 120 evrov, kolikor naj bi stala prehrana.
Sedaj pa mama, čeprav je ves čas zdrava, ne more nazaj?
No, ravno danes (prejšnji ponedeljek – op. a.) smo se v domu dogovorili, da se bo mama čez nekaj dni lahko vrnila. Preden domovi sprejmejo nove stanovalce in te, ki so bili med epidemijo doma, pa morajo vsi socialnovarstveni domovi po navodilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost ter ministrstva za zdravje pripraviti območja, kjer bi lahko pri sumu na okužbo s covidom-19 namestili stanovalca (siva cona), pripraviti morajo tudi načrt za namestitev stanovalcev v drugo območje (rdečo cono), če bi nekdo zbolel in ne bi imel hudih znakov okužbe ali bi bil celo brez znakov. Stanovalci s hujšo obliko bolezni pa bodo takoj premeščeni v za to določene bolnišnice.
Več v reviji Zarja Jana št. 24,16. 6. 2020
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
