Jelka Ovaska, po diplomi iz sveta računalništva, po duši iz sveta, v katerem kraljuje knjiga. Dolga leta je bila zaposlena v Mladinski knjigi, tri leta je bila direktorica Cankarjeve založbe, je pa tudi prevajalka sodobne finske proze. Od nekdaj si je želela napisati knjigo in zdaj jo ima – Severnica nad Olimpom. Jelka si je upala napisati roman o ljubezni v zrelih letih. V knjigi se med dvainšestdesetletno ločenko iz Finske in pet let starejšim ovdovelim podjetnikom iz Grčije po internetu spletejo vezi. Pa sta tako stara?! Da, tako stara sta. Sta v obdobju, ko naj bi se po mnenju  večine ljudi sposobnost za ljubezensko in erotično čustvovanje že zdavnaj znašla v ropotarnici življenja. A se na to ne ozirata in zaživita erotično polno življenje.

Upokojitev je prinesla čas za pisanje in knjigo. Kakšen je občutek, ko imate pred seboj svoj prvenec?

Občutek je presenetljiv. V bistvu sem zelo dolgo načrtovala, da bom napisala knjigo, a nisem verjela, da mi bo to v resnici uspelo. Zdaj sem srečna in ponosna na to, da mi je.

Kako je biti upokojenka?

Odlično. Moje življenje je popolnoma spremenjeno. Iz stresnega življenja sem se prestavila v uživaško: zime v Andaluziji, pomlad v Sloveniji, potovanja z avtodomom in nekaj prevajanja iz finščine med vrsticami užitkov.

Je res, da ste že prvi dan po upokojitvi odrinili v svet?

Ja, za dva meseca na Škotsko in zelo kmalu na prezimovanje v Španijo. Presrečna sem zaradi te spremembe, ker že četrto leto polno uživam življenje.

Predvidevam, da vas je do rdeče niti knjige – erotičnega prepričanja in prepričevanja v zrelih letih – pripeljalo dejstvo, da je pojem erotike razvrednoten in da napačno razumemo njegovo bistvo?

Natančno to sem hotela povedati. Erotika je osnovna življenjska energija, razlog za bivanje, motor, ki nas poganja. Z erotiko je povezano vse naše čustvovanje in navdušenje nad vsem, kar se nam zdi v življenju lepo in privlačno. Erotika ni samo seks.

Če gledamo erotiko samo v povezavi s seksom, jo krepko razvrednotimo.
Zdi se mi, da v knjigi trčita dve različni pojmovanji erotike, in to ne le Spirosovo in Ainino, temveč tudi moško in žensko.

Da. Ženske smo bolj nagnjene k čustvovanju, romantiki, nežnosti, bolj tankočutno dojemamo odnos in prepletanje vseh odtenkov medsebojnega komuniciranja, in to tako telesnega kot duhovnega. Ne vem, zakaj je tako, a moški so glede tega malce drugačni. Mogoče je v njihovi naravi, da doživljajo erotiko skoraj izključno v povezavi s seksom. Zato je potrebno obojestransko razumevanje, ki pripomore k temu, da je ljubezensko sožitje erotično polno.

Več v Jani št. 17, 26.4.2011