Foto: Andrej Križ

»Ko sem se zavedel, da sem samo v dveh tednih zakockal kar 15.000 evrov, mi je bilo jasno, da je vse skupaj šlo predaleč,« razlaga sogovornik, ki se je takrat odločil za samoprepoved, možnost, ki jo slovenska zakonodaja od leta 2009 daje igralcem iger na srečo. Prepoved, ki je ni mogoče preklicati, lahko igralci zahtevajo za najmanj šest mesecev in največ za tri leta. V tem času jim je na lastno željo onemogočena udeležba v igrah na srečo v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji ter tudi v spletnih igrah na srečo. »To je bila moja najboljša odločitev,« še dodaja sogovornik.

V igralnice je začel zahajati po ločitvi in zamenjavi službe. »Takrat sem zaradi družbe začel tudi kaditi,« pravi. S sodelavci so hodili na teren, vmes pa so imeli dovolj časa, da so skočili v katero od igralnic. »Začneš z drobižem, potem pa nekajkrat dobiš večje zneske in si okužen. Noro je, kako te prevzame!« skomigne z rameni. »Ker sem imel dovolj denarja, sem nekaj mesecev redno hodil v igralnice. Ko enkrat začneš in dejansko postaneš odvisen, se ne moreš ustaviti. Življenje se ti obrne na glavo. Vse noči si v igralnici, zamenjaš dan za noč, izgubiš tla pod nogami in nimaš več stika z resničnostjo. Živiš za to, da boš spet šel v igralnico.« Prav tako začneš domačim prikrivati resnico. »Pred ženo sem skrival, koliko časa sem v resnici preživel v igralnicah. Ni se zavedala, kako sem zabluzil. Poznam ljudi, ki si za igranje izposojajo denar, najemajo posojila – to je resnično pot v pogubo. Jaz sem vedno igral s svojim denarjem in nikoli nisem toliko zaigral, da bi bil brez denarja. A ko sem se zavedel, da sem v tako kratkem času zaigral 15.000 evrov, sem bil šokiran. Vedel sem, da moram nekaj narediti.« Pogovoril se je z ženo, ji vse priznal in za tri leta zahteval samoprepoved. Danes je to sicer že mimo, a če bi spet imel težave z igranjem, bi si prepoved dal še enkrat. Zame je bila to v tistem trenutku najboljša odločitev, pa še žena mi je stala ob strani.«

Več v Zarji, 22.8.2017