Revija Zarja

Na Inštitutu 8. marec so po pozivu v kampanji #jaztudi dobili več kot sto pričevanj najrazličnejših oseb. Nekatere med njimi so o svoji izkušnji spolnega nadlegovanja ali zlorabe spregovorile prvič. Pretresljivo je, da ženske doživljajo tovrstno razvrednotenje, a o tem molčijo in tako nehote ščitijo storilce. Še pretresljiveje je, da je spolno nadlegovanje v sodobnem svetu postalo nekaj običajnega in da ogromno žensk, tudi Slovenk, sploh ne ve, kdaj vse so nadlegovane ali zlorabljene. Z gibanjem #metoo (jaz tudi) se je to začelo spreminjati. 

»V zadnjih letih smo zlasti v ZDA in Veliki Britaniji priče posebnemu dogajanju: v javnost so stopile ženske, ki razkrivajo svoje izkušnje sistematičnega sovraštva do žensk. V svojem poklicnem ali javnem življenju so bile od moških na položajih moči deležne vsakovrstnega nasilja in neformalnega podrejanja. Cela vrsta osebnosti v zabavni industriji, v Hollywoodu, v uglednih medijskih hišah, celo bivši ameriški predsednik George Bush starejši, je obtoženih, da so od svojih ženskih kolegic ali podrejenih zahtevale take ali drugačne spolne usluge ali jih ustrahovale v zameno za poklicne možnosti, ali pa so to počele samoumevno, kot privilegij moči. Brez njihovega dovoljenja so se žensk intimno dotikali, jih ustrahovali in celo drogirali, da so jih lahko zlorabili. Razkrito je bilo tudi, da je bilo večkrat početje teh zlorabljalcev obče znano, vendar nihče ni nič ukrenil, da bi zaščitil žrtve, ki jih je bilo ponekod na desetine. Zato je izbruh razkrivanja teh nasilnih dejanj redek trenutek v patriarhalni družbeni strukturi: stvari, ki so bile prikrivane, normalizirane, omalovaževane, so se nenadoma razkrile,« ozaveščajo na spletni strani kampanje Jaz tudi. Nobenega dvoma ni, pravijo, da imajo tudi ženske v Sloveniji tovrstne izkušnje in da so morda celo dolga leta in sistematično doživljale poniževanje, nasilje, spolno nasilje ter zastraševanje.

Skupna rana žensk vseh starosti. Na Inštitutu 8. marec so po pozivu v kampanji #jaz tudi dobili več kot sto pričevanj najrazličnejših oseb. Nekatere med njimi so o svoji izkušnji spolnega nadlegovanja ali zlorabe spregovorile prvič. Seveda anonimno. »Najmlajša je stara 15 let, najstarejša nekaj čez 80. Zgodbe na anonimnem obrazcu pa na naslov inštituta še vedno prihajajo,« omeni antropologinja Nika Kovač in doda, da pričevanja, ki jih dobivajo, dokazujejo razširjenost spolnega nadlegovanja in nasilja kot tudi to, da so mnoge izkušnje neizrečene. »Akcija #jaztudi tem bolečim izkušnjam daje glas, žrtvam pa omogoča, da so slišane,« izpostavlja. Zgodbe žensk bodo na inštitutu s sociologinjami Darjo Zaviršek, Ireno Šumi in Renato Šribar podrobno preučile, poiskale skupne imenovalce in pripravile predlog zakonodajnih ukrepov, da bi to tovrstno početje kar se da omejili. Še preden jih bodo naslovile na politiko, nameravajo organizirati javno razpravo. Menijo namreč, da mora biti zakonodajni proces demokratičen in vključujoč. Prav tako si želijo vzpostaviti brezplačno pravno pomoč za žrtve spolnega nasilja.

Romantični ideal nove dobe?! Doslej prispele zgodbe jasno kažejo, da se spolno nadlegovanje in nasilje pojavljata v vseh okoljih, najrazličnejših starostih, poklicih in družbenih položajih. »V pričevanjih beremo o stiskah žensk, ki so bile spolnega nasilja in nadlegovanja deležne v okolju, ki naj bi bilo varno. Nasilje pogosto povzročajo nosilci ekonomske, simbolne in družbene moči, zato je manj vidno. Sama to zelo rada ilustriram s primerom filma 50 odtenkov sive: ker je glavni junak filma izredno postaven, premožen in uspešen bel moški, je nasilni in poniževalni odnos, ki ga ima do dekleta, lahko vzpostavljen kot romantični ideal nove dobe. Predstavljajmo si odziv na glavnega junaka v vlogah npr. begunca, revnega mladega nasilnika, temnopolte osebe, ki se tako vede do belopolte osebe drugega ali istega spola. Zgodba bi bila precej drugačna, kajne?«

Več v Zarji št. 40, 10. 2. 2018.