Boleča zasebnost: Bojan Emeršič o svoji dementni mami
Bojan Emeršič je z nami delil izkušnje s svojo dementno mamo. Slednja ni več takšna, kot je bila. Morda boste iz njegove boleče pripovedi odnesli kaj koristnega.
Izjemen igralec, prvak SNG Drama, ki je ustvaril nešteto nepozabnih likov, rojen komedijant. Štajerec v Ljubljani, mož Viktorije Bencik Emeršič in oče dveh sinov, član družine, ki bo septembra v svoji sredi pozdravila novo dete. Bojan bo torej spet mladi očka. Življenje na eni strani daje, na drugi jemlje. Tokrat je z nami delil izkušnje s svojo dementno mamo. Ne da bi koga poučeval, temveč da bi bodril in morda vlil moči.
Nadvse zgovorni, duhoviti, iskrivi in temperamentni igralec ni človek, ki bi dajal nasvete po družbenih omrežjih. Ne čuti, da bi moral svoje modrosti trositi naokoli. Zato je še dragoceneje, da tako iskreno in odprto pripoveduje o doživljanju bolne mame, o spoznavanju demence, ki mu jo je vzela. Mama še vedno je, ampak ne takšna, kot je bila. Verjame, da lahko iz njegove pripovedi kdo odnese kaj koristnega.
»Morda ljudje tudi na tak način dobijo več moči. Vem, da so v strašnih stiskah ... Za mojo mamo v glavnem skrbi sestra Darinka, ki živi v Mariboru in je upokojena. Ji pa pomagam – tudi s tem, da sem tak, kakršen sem. Na vsako situacijo v življenju gledam tako, da najdem kolikor toliko nevtralno raven – v smislu trpljenja, da lahko potem vsaj nekako objektivno razmišljam. Ljudje se srečajo z boleznijo svojcev in padejo v paniko. Paniko odločanja, kaj naj s tem naredijo, kako naj se rešijo, ker ne zmorejo. Sam izhajam iz tega, da se je s človekom oziroma z boleznijo treba najprej seznaniti. In si dati čas. Moja sestra sprva ni mogla razumeti, kaj to sploh pomeni, če ti začno odmirati možgani. Predstavljajte si, da dementni bolnik pride v fazo, ko predenj postaviš kozarec vode in rečeš, pij. On pa gleda ta kozarec in ne seže po njem. Ker njegovi možgani tega ne morejo vzeti. Vse, kar naredimo, vsak migljaj, prihaja iz možganov! Tega se je treba zavedati in imeti potrpljenje z bolniki z demenco, z našimi ostarelimi starši. Tako kot z dojenčkom, ob katerem s smehljajem rečemo, da ta še nič ne ve. Pri starejših pa tega ne znamo in se potem jezimo, češ kaj to počneš! S sestro sva se o tem, da moramo biti potrpežljivi, res veliko pogovarjala. Na začetku je bilo pa težko, ker je mislila, da jo mama namenoma jezi, ji nagaja.«
Kako se je Bojan »pripravljal« na mamino bolezen? Se je prestrašil? Kako to vpliva na družino in kaj se je ob preizkušnjah naučil o sebi? Vse to in mnogo drugega si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 3. junij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Iz nove Jane:
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
