Tako dobrih jagod v življenju še nisem jedla. Tako sem težila vsem in vsakemu, ki me je v dneh po obisku na ekološki kmetiji Helene in Marka Goloba na Vranskem srečal in želel poslušati. Pa nisem bila tam zaradi izjemnih jagod, mladega korenčka, graha ali bio domačih špargljev, ampak zaradi prostovoljcev iz neformalnega eko združenja, ki so petčlanski družini opleli in okopali del posestva. Zaradi bolezni namreč družinski člani vsega dela niso zmogli sami.

 Čeprav je bilo vreme slabo in tudi napoved ni bila najboljša, so se prostovoljci ustavljali pred Golobovo kmetijo in iz avtomobilov je izstopalo staro in mlado, tudi nosečnica je bila med njimi, v primerni obutvi in z motikami v rokah. Čut solidarnosti je bil močnejši od grozečih oblakov, ki so le tu in tam spustili kakšen sončni žarek. Kmalu je bilo na njivi videti prve sklonjene hrbte prostovoljcev, ki so pleli in okopavali, medtem ko jim je gospodarica Helena razlagala, zakaj se je z družino (računovodkinja je, ki ob vsem delu še študira) odločila za biodinamičen način pridelave. »Bistvo tega kmetovanja je, da ne uporabljamo nobenih umetnih škropil in gnojil, ne uporabljamo pa tudi nobenih pripravkov, ki so v ekološkem kmetovanju dovoljeni – le biodinamične pripravke, čaje in gnojila, pripravljena iz zelišč.« Vse te biodinamične preparate in gnojila pripravljajo na njihovi kmetiji tudi za društvo Ajda Štajerska skupaj z njihovimi člani. Na kmetiji pa te preparate tudi shranjujejo. A znanje, kako in kaj saditi, da bo vse zdravo in dobro, je bilo le treba nabrati, nekaj v knjigah, nekaj z nasveti, zato kulture sadijo mešano: česen med jagode zato, ker je dober sosed, med šparglji rastejo zelje, por, grah, nizek fižol, sladka koruza in bučke, skupaj na spodnji njivi rastejo tudi pira, krompir, krmna pesa (za pujske), pa soja in ajda.

Bolezen v družini. Vse je lepo, dokler je zdravje, potem pa … »Moja mama (78 let ima), ki zelo veliko pomaga, si je poškodovala hrbtenico, kljub bolečinam pa nam še skuha. Mož je v dveh mesecih je shujšal dvajset kilogramov – zdaj jih ima štiriinpetdeset! Nismo vedeli, kaj mu je, no preiskave so pokazale, da ima na srečo samo bakterije – zdaj jemlje dvojne antibiotike. Žal je pozno priznal, da nekaj ni v redu, da ne more delati, da je oslabel, in pozno odšel k zdravniku: dela, kar zmore, a težkih del ne več,« pravi Helena. Družinski prijatelji so videli, da so v težavah, in so ponudili pomoč, pred nedavnim so počistili hlev, pomili okna, sčistili senik in opravili še druga dela. »Zdaj so nam spet ponudili pomoč: agronomka Maja je poskrbela, da so za to akcijo izvedeli eko prostovoljci iz Ajde Štajerska in tudi ljudje po vsej Sloveniji – žal je zelo deževalo in smo akcijo odpovedali. A najbolj posiljeni,« se smeje, »so pa prišli, pa tudi Markova mama in sestre, ena prijateljica je spekla kruh, druga kifeljčke.« Mestni ljudje o solidarnosti žal ne vemo več veliko. Tudi Marko in Helena kljub kmetiji in petim otrokom opravita na leto najmanj petsto ur prostovoljnega dela. »Pomagava pri Karitasu na Vranskem, pri Ajdi Štajerska sva člana biodinamičnega kmetovanja – in tudi pomagava. To ni izgubljni čas, dobrota se vedno vrne, če ne takoj in na takšen način, pa drugače ali malo pozneje.« Kako je to res, so dokazali tudi prostovoljci.

Več v Jani št. 25