Osebni arhiv

Spoznala sem jo na urah čen taijiquana pri zdravnici ajurvedske medicine Biljani Dušić. Na svetlolasi Gorenjki, doma iz Smokuča, me je vedno znova nekaj prevzelo. Saksofonistka da je, mi je povedala, ampak v obdobju, ko še išče tisto, v čemer bi se rada ustalila. Od maja je ni bilo več na vadbah. V kitajski vasi Čenjiagou je vsak dan osem ur in več vadila tradicionalno borilno veščino. Kako nam lahko pomaga tako znanje, me je zanimalo.

Pestra pot iskanja. Špela je po študiju saksofona v Ljubljani in Amsterdamu delala kot pedagoginja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na glasbeni šoli na Jesenicah in v Škofji Loki. Sodelovala je tudi z Orkestrom slovenske vojske in Orkestrom slovenske policije. Učila se je solo petja. Leta 2009 se je vpisala na šolo za bioterapevte Marjana Ogorevca in dve leti obiskovala študij indijske vedske astrologije pri Kseniji Raškovič Nassif v Mariboru. Hkrati si je nabirala praktično znanje pri dr. Biljani Dušić na področju kultivacije uma, joge in kitajske borilne veščine taijiquan. Pestra pot iskanja pri njenih dobrih tridesetih pomladih. 

Ko se vse ustavi. K temu so jo prisilile nenehne spremembe v počutju:  »Enkrat sem bila vesela in zadovoljna, a kaj ko se je to bliskovito spremenilo in sem bila zopet jezna, nezadovoljna, žalostna ali v strahu. Vse to me je zelo izčrpavalo. Do sebe sem gojila ogromno pričakovanj, imela sem že jasno vizijo o uspehu in močno voljo, da jo uresničim. A kar naenkrat stvari niso šle po načrtu in postajala sem vedno bolj napeta. To se je poznalo pri igranju inštrumenta, spopadala sem se s precejšnjo zakrčenostjo. Čeprav sem v sebi čutila velik navdih in močno željo po ustvarjanju, poleg tega pa sem imela še odličnega profesorja, se je vse ustavljalo.«

To jo je tako potrlo, da se je umaknila vase in opustila druženje z ljudmi, da bi v sebi poiskala odgovore, zakaj se ji to dogaja. Začela je redno meditirati in uporabljati afirmacije ter čez nekaj časa ugotovila, da se nekaj v njej počasi spreminja. Telo je postalo mehkejše in um jasnejši, posledično pa je tudi njeno ustvarjanje začelo dobivati novo podobo. Pravi, da brez borb ni šlo in da je morala vztrajati tudi takrat, ko se je počutila slabo. Tako je spoznala, da misli in moč pozornosti ustvarjajo občutke, telo in zunanjo resničnost.

Več v Zarji št. 2, 9. 1. 2018.