Ljubezen med brajdami
Vsepovsod ljubezen. Ljubezen Ljubezen Ljubezen. Kako jima to uspe? Po toliko letih skupnega življenja, ob urniku, ki ne dopušča minut sprostitve. Pod njihovo streho, v vasi Cegle v Goriških brdih, je vse podrejeno enemu samemu cilju. Največji ljubezni. Ljubezni, ki poganja naprej že več generacij. In to je vsa skrivnost. Znanje generacij. Tej ljubezni je ime VINO. Vino nosi v sebi vse, kar se mora zgoditi. Resnico. In vino veritas. Da v človeku, ki ga zaužije, prebudi vse najboljše, kar skrito spi v njem. Prebudi vero, upanje in ljubezen. Vino Movia je živo. In ljudi, ki ga ustvarjajo, poganja Ljubezen. Vse je krog, je rekel Aleš Kristančič, ta karizmatični vinar, vizionar svetovnega slovesa, ki tako strastno ljubi to, kar počne. A nekaj je, na kar drugi, ko se dotaknejo zvezd, pozabijo. Tu je ona, njegova zvezda Vesna. Njegova žena, mati njunih otrok. In ženska, ki verjame v svojega moža. Ženska, ki razume, da je najprej vino in potem ona ... Ampak on ve in brez sramu pove, da brez nje, njene vere, zaupanja in ljubezni, vino Movia ne bi imelo takšnega okusa.
Tekst in foto: Urška Krišelj Grubar
Pot v Brda me je peljala čez Italijo. V Vrtojbi me je počakala Nina. Ta mlada v Movii. Lanova punca. Vesna in Aleš imata dva otroka, Elo in Lana. Vesna pravi, da so zdaj vsi trije njeni. Ko sva prispeli na posestvo v vas Ceglo, naju je na terasi čakala mednarodna zasedba vinarjev in kosilo, ki ga je pripravila Haša. Trinajst let že kuha v hiši Movia, za domače in za goste. Teh je bilo na tisti petek, 13., ko je zvečer sijala polna luna, veliko, ampak Vesna, Ela in Nina so zmogle delček sebe podariti vsakemu. Vmes smo pa obirali muškat, odpirali amforo, degustirali, jedli, peli in se čudili luni. Aleš in fantje so delali dolgo v noč. Večerja je bila že več ur hladna, ko so sedli za mizo. Vedno je tako, je povedala Vesna. Najprej vino. Lovljenje pravega trenutka. In to je tisto, kar zna on, ki jo kliče Miškica, on, ki so ga leta 2008 največji poznavalci vina na našem planetu uvrstili med dvanajst najvplivnejših vinarjev sveta, ki premikajo meje. Kako mu to uspe? In to pod našo luno? Miškica ima prste vmes.
Pred otrokoma ni nič skrito. Na terasi s čudovitim razgledom na trte in bližnji Gredič sta hči Ela in Lanova punca Nina stregli goste z vsega sveta. Najprej smo pili puro, rose, ki ga je treba znati odpreti. Obrnjeno steklenico je Ela položila v vodo, da je potem nekaj usedline steklo v vodo, potem pa je tekočino v rožnatem odtenku ponudila Japoncem, Italijanom, Američanom in meni, ki sem imela to čast, da lahko opazujem sožitje narodov, ki jih druži ljubezen do vina. Vesna je rekla, da je to en tak kaos pri hiši, ampak meni se je zdelo, da vse lepo spontano teče. Aleš je imel ves čas delo v vinogradu, v kleti in je bil leteč, a je prišel sem in tja pogledat svojo Miškico, navdahnit goste s svojo življenjsko držo. Odločen za lepšo stran v življenju. Osredotočen na dobro, kljub zlu, ki je vsepovsod. Ne glede na vse, ki se ne strinjajo, ki imajo drugačen prav, on sledi svoji intuiciji. Če kje, se tu vidi, kako nujno je, ko imaš cilj, idejo, željo, da se ne oziraš na to, kaj pravijo drugi. Tudi če bodo vsi okoli škropili trte s strupi, je rekel, bo on svoj košček ohranil čist. Sin Lan in hči Ela sta vseskozi v tem družinskem vzdušju. Zakonca Kristančič ničesar ne skrivata. Pred njima se ljubita, pred njima se spreta in najdeta rešitev. Tako ju pripravljata na življenje. Vsa življenjska spoznanja delita z njima. Ela gre te dni sama poslovno v New York, kjer se dobro znajde, Lan se suvereno pogaja z očetom, ki sicer ne popusti hitro, a se z dobrimi argumenti da prepričati.
Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 24. 9. 2019
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
