Janin finančni kotiček
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec

 

Kam s prihranki?

Na banki imam vezana denarna sredstva v višini 72.500 evrov, ki jih kratkoročno ne potrebujem. Vezava se mi v kratkem izteče. Ker kaže, da se finančna kriza umirja, in ker bi rada povečala svoje premoženje, me zanima, kako naprej. Ker predvsem želim, da so moji prihranki varni, me zanima, ali naj prihranke še naprej vežem na banki ali mi predlagate kaj drugega?

Draga bralka, hvala za vprašanje, ki bo v naslednjih mesecih zagotovo vedno bolj aktualno. Aktualno zato, ker ima veliko ljudi svoje prihranke na banki, doslej neomejeno jamstvo bančnih vlog v Sloveniji pa bo konec leta znižano na 50.000 evrov (Banka Slovenije) oziroma na 100.000 evrov, če bo Evropski parlament potrdil novo uredbo Evropske komisije, s katero želijo preprečiti večje finančne odlive iz bank. Ker se taki ukrepi ne sprejemajo takrat, ko se finančna kriza umirja, je po mojem mnenju do umirjanja krize še zelo daleč. Toda tudi taki ukrepi centralnih bank varčevalcev, ki bodo imeli prave informacije, ne bi smelo odvrniti od tega, da del svojega premoženja prenesejo drugam. Predvsem zato, ker banke niso namenjene varčevanju, ampak so ustanove, ki upravljajo denarne, plačilne in kreditne posle. Do premoženja pa se večinoma lahko pride le z varčevanjem. A ne v valuti, ampak v denarju. Med tema pojmoma je namreč velikanska razlika, ki pa jo finančne inštitucije že desetletja dobro in spretno prikrivajo. Poglejmo razliko. Denar je definiran kot menjalni medij, obračunska enota in hranilec vrednosti. Denar je že stoletja vezan na kovance iz redkih kovin (zlato, srebro) z realno vrednostjo in na bankovce, vezane na plemenite kovine. Valuta pa je definirana zgolj kot menjalni medij, ki pa ne ohranja vrednosti. Bankovci sicer pomenijo denar, ki pa to v resnici ni. So zgolj in samo zadolžnice, katerih dolgoročna »vrednost« ali kupna moč je v celoti odvisna od fiskalne in monetarne discipline vlade, ki jih je izdala. Se vam ob nediscipliniranosti držav članic EU (Grčija, Italija, Portugalska, Španija ...) do svojih fiskalnih in monetarnih politik zdijo vaši prihranki varni? Pred tatovi še nekako, pred devalvacijo in inflacijo pa nikakor! Trenutna ekonomska situacija je videti boljša le zaradi izrednih količin poceni denarja v obtoku, ki daje vtis normalnega funkcioniranja ekonomije. Podobno kot da bi v vedro z veliko luknjo na dnu vlivali velike količine vode, kar bi dajalo vtis, da je posoda skoraj polna. Zgodovina je vse prevečkrat pokazala, da v finančnih krizah ljudje s premoženjem v papirnatih valutah izgubijo velik del do tedaj privarčevanega premoženja. Da bi se temu izognili, se posvetujte s finančnim strokovnjakom, ki vam bo glede na vaše želje, pričakovanja in dosedanje izkušnje lahko svetoval optimalno razporeditev finančnih sredstev.

Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko v času od objave kaj spremeni.

Jana št. 30, 27.7.2010