Janin finančni kotiček
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec

 

Izjemno donosen ruski sklad?

Nekje sem prebrala, da je bil lani zelo donosen neki ruski sklad, katerega tečaj je narasel kar za 170 odstotkov. Ali mi lahko razložite, kaj se zdaj dogaja z vzajemnimi skladi, kateri so najdonosnejši in kateri najmanj? Ali obstaja spletna stran, kjer je mogoče spremljati donosnost teh skladov? Imam namreč nekaj denarja (20.000 evrov), vezava poteče čez dva meseca, in razmišljam, da bi ga vložila v sklade. Denar potrebujem za sproti in ne bi rada, da bi iz dneva v dan zgubljal vrednost.

Spoštovana bralka, čeprav niste napisali, za kateri ruski sklad gre, predvidevam, da ste imeli v mislih sklad ING Russia Fnd A (EM), ki je lani dosegel 130-odstotni donos, kar je vsekakor izjemno, a to je samo ena plat medalje. Druga pa je, da je isti sklad pred to rastjo od svoje najvišje dosežene vrednosti izgubil kar dobrih 85 % vrednosti! To pa pomeni, da imajo vsi, ki so z večjim enkratnim zneskom v sklad vstopili na vrhu, v svojem portfelju še vedno močno rdeče številke. In prav na to plat medalje družbe za upravljanje po navadi »pozabijo« opozoriti investitorje, kar je še posebno dobro opaziti pri grafičnih prikazih, ki v glavnem prikazujejo le obdobje rasti. Veliko boljšo sliko uspešnosti sklada zato lahko dobite tako, da preverite njegovo dolgoročno uspešnost (od pet do deset let). Pri skladu, ki ste ga omenili, bi to pomenilo, da je bila v petih letih njegova prejšnja povprečna letna donosnost le 3,75-odstotna. Nič posebnega torej.

Vzajemni skladi so primerna oblika dolgoročnejšega plemenitenja premoženja ljudi, ki nimajo dovolj časa ali ustreznega znanja, da bi sami investirali v vrednostne papirje na borzi. Ker je zaradi nenehnih sprememb na finančnem in kapitalskem trgu dolgoročno zelo malo verjetno, da bi bili nekateri vzajemni skladi vedno najboljši, drugi pa najslabši, sem prepričan, da je vlagatelje morala zanimati dolgoročna nadpovprečna donosnost sklada. Ta pa je seveda odvisna od uspešnosti upravitelja sklada. Zato investirajte v sklad, ki ima preverjeno dobrega upravitelja, nadpovprečno (preteklo) donosnost glede na primerjalni indeks (benchmark) in potencial rasti na daljše obdobje (sektorsko ali regijsko).
Prepogosto spremljanje donosnosti ni smiselno, ker gre za dolgoročno investicijo, na katero kratkoročna gibanja nimajo večjega vpliva, ker se sčasoma iznihajo. Je pa na spletu veliko možnosti za spremljanje takšnih naložb. Glede trenutnega investiranja večjega zneska v sklad pa se mi zdi smiselno upoštevati tole: če celoten znesek potrebujete za sproti, potem ne razmišljajte o investiciji, ampak denar raje kratkoročno vežite na banki. Če pa ne potrebujete celotnega zneska, vedite, da finančne krize še zdaleč ni konec in bi bilo zato investicijo v sklade smiselno razdeliti na manjša redna mesečna vplačila. Zanimivo pa bi se bilo ozreti tudi proti plemenitim kovinam. 

 

Nasveti so informativni. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj lahko v času od objave nastanejo kakšne spremembe.

Jana št. 29, 20.7.2010