Pexels

Kolikokrat posežete po polnozrnatih živilih? Slovenske institucije se zadnjih deset let trudijo, da bi nam jih približale, skrbi jih pretirano uživanje belega kruha, ki je s prehranskega vidika precej bolj osiromašen od polnozrnatega. Medtem pa jim je na Danskem uspelo narediti pravo malo polnozrnato revolucijo in z njo izboljšati zdravje celotne nacije, poroča The Guardian.

Pixabay

Na slovenskem Inštitutu za nutricionistiko že več let vodijo pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero skušajo potrošnikom dopovedati, da obstaja alternativa izdelkom iz bele moke, ki je precej boljša. 

»V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstranijo večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. Številne zdravstvene organizacije po svetu in tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 Dober tek Slovenija spodbujajo večje uživanje polnozrnatih živil v sklopu uravnotežene prehrane. Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Ta delež je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa. Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni njegovo praznjenje ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje siti,« ozaveščajo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 24. junij 2025. Izvedeli boste:

• Kako so na Danskem prišli iz teorije v prakso
• Zakaj ni naključje, da imajo najnižjo stopnjo debelosti
• O polnozrnatih izbirah, ki to niso
• Majhne zvijače za danske prehranske upornike

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana