Shutterstock

Poleg tega so leta 2000 odpravili poročevalski sistem (podatki, pridobljeni iz vsakoletnih zobozdravstvenih pregledov otrok in mladostnikov med letoma 1984 in 2000), kar je bilo nesmiselno, saj imamo od takrat še bolj pomanjkljiv pregled o ustnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Obstajajo le izsledki manjših raziskav na izbranih skupinah otrok.

Načrtno preventivno in kurativno delo v mladinskem zobozdravstvu in organiziranost po dispanzerski metodi dela je do leta 1995 po desetletjih entuziastičnega dela več kot 200 zobozdravnikov za otroke in mladino dalo izredne rezultate, na katere smo lahko ponosni. Med njimi je bila do nedavne upokojitve tudi celjska zobozdravnica prim. Marta Križnar Škapin, dr. stom., specialistka pedontologije. V 48 letih delovnih izkušenj je opazila marsikaj, aktivno sodelovala pri zbiranju in analiziranju podatkov, zato je njeno mnenje dragoceno. Brez oklevanja pove, da gre trend v oralnem zdravju slovenskih otrok navzdol.

Zakaj? »V letih, ko je bila preventiva na vrhuncu, je imelo kar 96 odstotkov otrok izbranega zobozdravnika na lastnih osnovnih šolah, tam smo imeli zobozdravniki pregled nad celotno populacijo. Včasih smo jim uredili zobe celo brez vednosti staršev in imeli so zdrava usta, starši pa so bili zadovoljni. Nato pa se je s spremembo zakonodaje preložila vsa odgovornost na starše, ki so se lahko opredelili za kateregakoli zobozdravnika. Takrat se je naredila nepopravljiva škoda. Osebno sicer menim, da je prav, da se otroka zdravi samo s privolitvijo staršev, ampak na žalost so starši zelo različni. Tisti manj skrbni so imeli svoje otroke še slabše oskrbovane, na naše pozive in vabila pa se niso niti odzvali.«

Četudi je zobozdravnik na šoli opazil, da z otrokovimi zobmi ni vse v redu ali pa je celo kaj hudo narobe, brez privolitve staršev ni smel narediti prav ničesar. »Po tej spremembi šolski zobozdravniki nismo mogli imeti pod nadzorom niti preventivnih postopkov, kot so zalivanje fistur, želiranje. Pokazalo se je, da so bili ravno tisti boječi otroci, ki jih starši niso pripeljali, deležni manj preventivnih postopkov ter slabše higiene – in ti so začeli kvariti povprečje,« pove Škapinova, ki se boji oziroma je kar prepričana, da bo analiza podatkov leta 2018 pokazala še nekoliko slabše stanje v otroških ustih.

Več v Zarji, št. 17, 13. 10. 2015