Ko so prebavila otroka v stresu. Nam zahodnjakom je običajno težko verjeti, da stres vpliva na nastanek fizičnih težav, na vzhodu pa to vedo že tisočletja. Še več, prepričani so, da se večina obolenj fizičnega telesa začne prav s stresom, povezanim s čustvi, ki zmotijo pravilno delovanje notranjih organov. Tam jih celo imenujejo pet notranjih strupov – skrb, žalost, jeza, pohlep in strah – ki pripravijo podlago za vse druge bolezni. Zato njihovemu odpravljanju dajo velik pomen.

Da ne bi po nepotrebnem otroku delali krivice, priporočam, da tudi sami opazujete, kako dolgotrajna vpetost v posamezno čustvo lahko vpliva na zdravje vašega otroka. Prebavne težave, ki jih opisujete, so namreč prav lahko posledica čustvenih stisk, ki jih otrok doživlja zaradi šole. Na primer nenehna skrb pred spraševanji in testi lahko oslabi delovanje želodca, trebušne slinavke in vranice. Ker želodec zaradi stresa posledično ne izloča dovolj želodčne kisline in pepsina, potrebnega za razkroj beljakovin v želodcu, se pri otroku zlasti po beljakovinskem obroku lahko pojavijo napetost v želodcu, krči, bolečine ali celo zgaga, saj se hrana, ki jo otrok zaužije, ne more prebavljati. Namesto tega stoji v želodcu dlje, kot bi bilo potrebno, in povzroča omenjene težave.

Podobno lahko motnje v prebavi povzroča tudi zaradi skrbi »zakrčena« trebušna slinavka. Ta namreč v dvanajsternik izloča bazični prebavni sok s številnimi encimi, potrebnimi za prebavo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov v črevesju. Če teh ni dovolj, se tudi prebava niže od želodca poruši. Zato se poleg težav v želodcu, kot tudi sami navajate, pri otroku lahko pojavijo tudi diareja, napihnjenost, zaprtje, vetrovi ...

Še več, ko se to zgodi, je običajno porušena še črevesna flora. To pa lahko omogoči nevaren razmah glivice kandide. Poleg tega, da toksini kandide lahko še dodatno zavrejo delovanje želodca, ker zmanjšajo nastajanje želodčne kisline, kandida lahko povzroča še kup drugih težav, zaradi česar bo lahko vaš otrok v šoli v še večjem stresu. Čezmerno razbohotena kandida namreč tudi po mnenju nevrologinje dr. N. C. McBride lahko sopovzroča motnje učenja, branja, koncentracije, spomina in obnašanja. Če pri sinu opažate tudi te težave, si lahko več o obvladovanju kandide preberete v knjigi Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas (prelistate jo lahko na http://shop.zazdravje.net/).

Kot vidite, so stres in prebavila še kako povezani in prav mogoče je, da ima vaš otrok zaradi tega težave. Zato mu boste lahko uspešno pomagali le, če mu boste poleg blaženja posledic pomagali odpraviti tudi vzroke, ki so do težav privedli. Ugotovite torej, kaj v šoli mu krade energijo, potrebno za optimalno delovanje in zdravje prebavil. Ko bo opravil s skrbmi, strahovi, žalostjo ..., se bo zelo hitro uredila tudi njegova prebava. Do takrat pa mu lahko na pomoč priskočite še z naslednjimi naravnimi ukrepi ...

***

Kako želodec pokaže vašo jezo ali skrb?

Da stres lahko škodljivo vpliva na zdravje prebavil, potrjuje tudi raziskava Harolda G. Wolffa. Ta je že v prejšnjem stoletju ugotavljal, da lahko misli oziroma občutja močno vplivajo na delovanje in zdravje našega telesa. Opazoval je notranjost želodca mladega prostovoljca – devetletnega dečka Toma, ki se je zaradi poškodbe požiralnika lahko hranil le po cevki. Ta je vodila skozi trebušno steno naravnost v njegov želodec. Zdravnik je ugotovil naslednje: »V jezi ali ogroženosti (ob duševnem stresu) je postala Tomova želodčna sluznica rdeča. V drobne površinske žilice je pritekalo več krvi in prebavne žleze so izločale več sokov. Če so tegobe trajale dalj časa, so postale žilice krhke in nastale so majhne krvavitve, ki niso pojenjale celo, ko je Tom znova dosegel svoje notranje ravnovesje. Tako lahko nastane želodčna razjeda.« Povečan dotok krvi in izločanje želodčnega soka pa sta tudi značilni znamenji, da se želodec pripravlja na obed. »Kadar je bil Tom žalosten in zamišljen (zaskrbljen), se je kri izgubila iz želodčne sluznice, zato je ta postala bleda in ni več izločala prebavnih sokov.«

***

Voda olajša prebavo in stres. Ker tako stres kot delovanje prebavil zahtevata veliko porabo vode v telesu, naj otrok ne pozabi dovolj piti. Najbolj telo hidrira voda. Mlajši otroci naj bi na dan popili vsaj 100 ml vode na kg telesne teže, starejši pa okoli 50 ml/kg. Da bi telo vodo lahko optimalno sprejelo, ne pozabite tudi na ustrezno uživanje naravne soli. Na od 2 do 2,5 l vode naj bi tako na dan skupno zaužili pol čajne žličke soli, pomešane v hrani ali pijači. Če bo torej otrok hidriran, bo lažje premagoval stresna stanja. Ker je od razpoložljive vode v telesu odvisno tudi to, koliko prebavnih sokov se bo izločilo v prebavila, bo ob primerni hidriranosti prebava zaužite hrane lažje stekla. Zato je zelo priporočljivo vsaj kozarec ali dva zaužiti pol ure pred obrokom. Številni učitelji sami spodbujajo otroke k pitju vode, saj vedo, da sta posledično boljša njihova koncentracija in sledenje pouku. Da pa zaradi pitja vode ne bi motili pouka, svetujejo, naj otroci v šolo prinesejo svojo stekleničko, ki jo med odmori polnijo z vodo.

Krepitev črevesne flore pomaga tako črevesju kot želodcu. Ker se ob stresu lahko podre prebava tako v želodcu kot v črevesju, je nujno poskrbeti za krepitev črevesne flore. Kot ste prebrali, porušena črevesna flora vodi ne le v težave z drisko, zaprtjem, napenjanjem, vetrovi, ampak tudi v zmanjšano izločanje želodčne kisline. S krepitvijo črevesne flore boste zato odpravljali oba svežnja težav naenkrat, v črevesju in želodcu. Zelo dobra pomoč za okrepitev črevesne flore je desnosučna mlečna kislina v sirotki. Ta se je že po izkušnjah švicarskega naturopata Alfreda Vogla odlično izkazala za preprečevanje vrenja v prebavilih, za zaviranje prekomerne rasti kandide in tudi za uravnavanje izločanja želodčne kisline.

***

Sirotka od nekdaj priznana naravna pomoč za številne prebavne težave

Že od nekdaj so v švicarskih Alpah izvajali pomembna zdravljenja številnih prebavnih in drugih obolenj prav s sirotko. Ni torej čudno, da so v Švico prihajali iz Francije in drugih dežel različni vojvode in ugledni možje, da odpravijo težave s prebavo, da spodbudijo k delu trebušno slinavko in se rešijo vrenj, da odpravijo zgago, obnovijo črevesno floro, izgubijo odvečne kilograme, skratka, da si povrnejo zdravje. Še pomislili niso, da bi se jim zdelo pitje sirotke pod častjo, kot danes številni še vedno menijo. Dragocena sirotka namreč na mnogo kmetijah roma v korita kot hrana za prašiče.

***

Kako narediti domačo sirotko?

Potrebujemo lij s cedilom, sirarsko gazo in kozarec ter kakovosten domač ali kupljen probiotični jogurt (ekološki, polnomasten ...). Lij s sirarsko gazo namestimo na kozarec. V gazo zlijemo jogurt. Skozi blago bo pronicala bistra tekočina rahlo mlečne barve – sirotka. Zaprto jo lahko shranjujete v hladilniku nekaj tednov, ostanek jogurta v gazi pa uporabite za namaze, omake ali pecivo. Iz enega litra jogurta dobite malo manj kot pol litra sirotke, ki jo lahko za izboljšanje delovanja želodca in črevesja uporabljate kot samostojno pijačo, v solatah, kosmičih, smutijih ali pa kako drugače. V nadaljevanju je npr. naveden recept s tako pripravljeno sirotko za pripravo mlečnokislinsko fermentirane sladice.

Za »izbirčne« – sirotka z okusom aronije in granatnega jabolka

Če otrokom okus navadne sirotke ni prijeten, jo je mogoče kupiti tudi v koncentrirani, fermentirani različici z okusom aronije in granatnega jabolka, oslajeno s stevijo. Otrok naj takšen napitek, razredčen z vodo v razmerju 1 : 10, pije dvakrat ali trikrat na dan. Zaradi večje vsebnosti blagodejno delujoče desnosučne mlečne kisline bo ta v primerjavi z navadno sirotko hitreje delovala. Poleg sirotke bodo prebavne težave v želodcu in črevesju pomagali odpraviti tudi drugi mlečnokislinsko fermentirani napitki in jedi, npr. navadni probiotični jogurti, kefir, kislo zelje, kisla repa, mlečnokislinsko fermentirani sokovi, kaskadno fermentirani pripravki itd. Če črevesna flora potrebuje močnejšo krepitev (denimo ob hudih prebavnih motnjah, ob jemanju antibiotikov, antacidov ...), pa je dobro črevesno floro podpreti tudi s probiotičnimi pripravki v kapsulah, ampulah ali praških. Ti vsebujejo probiotične mikrobe, pomembne za hitro vzpostavljanje porušenega ravnovesja črevesne flore.

***

Pripravite sadno sladico, ki bo prebavilom v pomoč

Za pripravo sladice, polne vitaminov C in E, aminokislin, železa, kalcija, magnezija in desnosučne mlečne kisline, ki pomaga umirjati težave z želodcem in črevesjem, potrebujemo: 2 zrela olupljena in na centimetrske kocke narezana manga, 5 zrelih olupljenih breskev, enako narezanih kot mango, pol skodelice opranih rozin (100 g), prav toliko orehov, čajno žličko naravne morske soli, sok 2 limon, košček naribanega svežega olupljenega ingverja, 1 narezan manjši feferon (čili) brez semen, jušno žlico prahu cimeta, 2 jušni žlici domače sirotke (lahko pa tudi kupljene koncentrirane fermentirane sirotke, ustrezno razredčene) in slanico. To pripravimo tako, da v litru vode raztopimo 50 gramov naravne soli. V skledi zmešamo vse sestavine razen sirotke in slanice. Zmes natlačimo v steklen kozarec, vendar ne više kot 3 centimetre pod robom vrha kozarca (zaradi fermentacije se bo vsebina kozarca raztezala). Na vrh dolijemo sirotko. Sok sirotke in sadja naj prekriva vsebino. Do 2,5 cm pod robom dolijemo še slanico. Natlačeno vsebino obtežimo s keramičnim ali steklenim pokrovom, tega lahko dodatno obtežimo s kamnom (oblečenim v polivinilno vrečko). Pred mušicami vsebino kozarca zaščitimo z bombažnim pokrivalom. Sirotka v vsebini bo začela mlečnokislinsko fermentacijo in v 2–4 dneh bo jed gotova. Med tem časom jo pustimo v toplem in temnem prostoru. Ko je jed gotova, jo pretresemo v kozarce in zaprto hranimo v hladilniku. Dodamo jo lahko namočenim žitom za zajtrk ali postrežemo kot samostojno sladico. Brez skrbi, jed je prijetno sladko-kiselkastega okusa!

Prebavi otroka lahko pomaga tudi aloja

Čisti sok aloje vere prav tako lahko prebavilom vašega otroka pomaga na več načinov. Večtedenska kura s sokom aloje npr. odpravlja prekomerno razmnoženo kandido, zavira procese gnitja v prebavilih, krepi črevesno floro, odpravlja vnetja sluznice prebavil in uravnava izločanje želodčne kisline. Otrok naj jo npr. zaužije majhen požirek pol ure pred jedjo, zjutraj in zvečer.

***

Če mislite, da ima večina ljudi težave z želodcem zaradi presežka želodčne kisline, se motite!

Večina ljudi (tako odraslih kot otrok), ki se danes zateče k pripravkom za zmanjševanje želodčne kisline, nima težav zaradi preveč, ampak zaradi premalo želodčne kisline. To potrjuje tudi konvencionalna medicina, saj ugotavlja, da ima od vseh ljudi z želodčnimi težavami težave s presežkom kisline dejansko le deset odstotkov ljudi. Zato je dobro, preden se zaviranja želodčne kisline lotite, ugotoviti, ali je je res preveč. Ta kislina namreč ni pomembna le za prebavo beljakovin, temveč predstavlja tudi pomembno obrambo pred strupi, mikrobi in paraziti, ki lahko s hrano in pijačo pridejo v telo. Če jo po nepotrebnem zaviramo, si lahko nakopljemo še več težav. Več o tem si lahko preberete v priročniku Konec zgage in ostalih želodčnih težav.

***

Kaj pa začimbe?

Kadar so prebavila otroka prizadeta zaradi stresa, mu lahko pomagajo različne začimbe, ki mu jih vmešamo v prehrano. Ingver npr. umirja nervozo v želodcu in slabost. Od stresa napet želodec bo sprostil tudi koromač. Bazilika bo zmanjšala vpliv stresa na želodec in omogočila, da njegovo delo znova normalno steče. Želodec sproščajo še šetraj, melisa, žafran in majaron. Kardamom bo gibanje želodca uravnal, pomagal pa bo tudi pri izločanju želodčne kisline. Izločanje želodčnih sokov pospešuje še piment. Med začimbe, ki so jih od nekdaj čislali pri prebavnih težavah, pa spada še muškatni orešček. Ta blaži krče, zmanjša občutek napetosti, razkužuje in blaži vnetja. Ker ogreje želodec in izboljša prekrvitev, pospešuje tudi od stresa mnogokrat otopelo prebavo.

***

Nekaj načinov, kako otroku lahko ponudite za želodec blagodejno baziliko

Sveže mlade liste bazilike lahko dodamo solati iz paradižnika in kumar, ujemajo se tudi z zeleno solato ali naribanim korenčkom. Otroci imajo radi nežen okus čaja iz bazilike. Pripravite ga kot preliv iz svežih ali posušenih listov, vendar ne z vrelo vodo, temveč z vodo, ki ima približno 70 stopinj. Namig: ko vodo segrevate v loncu, je ta segreta na 70 stopinj takrat, ko se z dna lonca začnejo trgati mehurčki. Bazilika pa se odlično poda tudi v sadne solate. Dodate jo lahko k ananasu ali mangu.

Zarja št. 37, 13. 9. 2016