Zarja Jana

Prosim vas za pomoč. Prebrala sem nekaj strani vašega priročnika Naravne rešitve za težave z virusi. Zelo sem vam hvaležna, da ste na znanje.zazdravje.net omogočili, da brezplačno preberemo tako natančne nasvete, saj, priznam, tudi sama sodim med tiste, ki so smrekove vršičke cmarili na soncu v sladkorju. Tokrat pa želim narediti, kot je prav, vendar, kot tudi sami vidite, vreme nagaja in nagaja … Nikakor se mi ne izide, da je dan za cvet in dopoldan ter da imam takrat čas. Očitno ne bom mogla narediti idealno, ne vem pa, kaj je manjša napaka. Nabrati po dežju, ali ob neustreznem datumu (mislim na setveni koledar), ali ob nepravi uri, npr. zvečer. Ker bom tokrat delala z medom, mi ni vseeno, ali bo na koncu vse skupaj za v smeti, zato vas lepo prosim za nasvet.

Ela

Vse več je ljudi, ki so zavihali rokave, odločeni, da bodo »četrti val« dočakali z armiranimi dihali, hkrati pa pospravili še kakšno težavo v telesu. Doslej smo bili dežela zelišč, zdaj pa iz dneva v dan bolj postajamo dežela zeliščarjev.

Narava nam je že poslala obilno bero čemaža in kopriv. Zdaj so na vrsti še trpotec, smrekovi in borovi vršički, bezeg … Živimo v pravih zeliščarskih nebesih, le da z nebes v zadnjem času malo preveč zalivajo. To je še vedno veliko bolje, kot če bi živeli na Madagaskarju, kjer že štiri leta niso dobili niti kapljice dežja, zato se ne smemo pritoževati.

Ideal za vrhunske zeliščne pripravke. Bolj ali manj smo se že vsi, tudi priučeni zeliščarji, naučili, da je dobro zgornje dele rastlin nabirati na dan za cvet, v suhem in sončnem vremenu ter dopoldne. Super bi bilo, če so še dvigajoči se lunini in sončni loki, ko je vsa energija v zgornjih delih rastlin. Teorija ni problem, vendar kaj narediti, ko že dva tedna dežuje, naše zdravilne rastline pa rastejo in rastejo?

Ko ni mogoče vse storiti prav, moramo znati izbirati med odtenki. Ne mine dan, da ne bi dobila kakšnega e-sporočila z vprašanji: »Kaj je manjša napaka – nabirati na mokri dan za cvet ali na suhi dan za list?  Ali naj čakam idealne pogoje, četudi mi bo trpotec ušel v cvet, ali naj ga naberem zdaj, mokrega?  Ali je mokre rastline mogoče dobro posušiti v električnem sušilniku? Ker sem v službi do poznega popoldneva, ali lahko nabiram zelišča tudi okrog 18. ure zvečer? Ali smem nabirati ponoči?«

Umetnost odtenkov. Šele ko stopimo na področje, kjer smo prisiljeni sklepati kompromise, je na preizkušnji naše razumevanje delovanja narave. Odgovor na zgornja vprašanja ni preprost, je pa odvisen od tega, kako boste odgovorili na nekaj podvprašanj.

Ali rastline lahko počakajo? Če že omenjamo trpotec, je to ena tistih rastlin, ki bo na voljo daljši čas. Spomladi je pred cvetenjem v njem največ sluzi (devet odstotkov), potem te počasi (posebej v suhem vremenu) upadajo in jih je konec poletja še kakšnih ena do dva odstotka. Če to razumemo, si lahko oddahnemo, saj nismo tako na tesnem s časom in en teden potrpljenja ne bo toliko vplival na sestavo trpotčevih listov. Zaradi obilnega dežja tudi sluzi v njem ne bo hitro zmanjkalo.

Povsem drugače je, ko nabiramo del rastline, ki ni pripravljen čakati. Na primer smrekove vršičke, ki se bodo hitro odprli in bo že v enem tednu koncentracija učinkovin v njih močno upadla. Ali liste čemaža, ki se bodo hitro postarali in bo vsa moč iz listov prešla v cvetove.

Jocker – hribi. Večina ljudi se ne zaveda, da je Slovenija ena redkih dežel, kjer ima zeliščarstvo tudi tretjo dimenzijo – višino. Ta nam je v veliko pomoč, ko razmere na našem območju niso več idealne. Pred nekaj leti sem regratove cvetove, ki sem jih zamudila v dolini, na Blegošu nabrala na začetku julija. Enako velja za številne druge rastline. Višina vsaj za mesec dni prestavi rok, ko jih moramo pobirati. Tako smrekove vršičke maja nabiramo v nižini, tisoč metrov višje pa tudi mesec pozneje.

Kako bomo material shranjevali. Če bomo iz nabranega delali alkoholni izvleček, je morebitni presežek površinske vlage manjši problem. Težavo lahko rešimo z malo močnejšim alkoholom in smo potem lahko brez skrbi, da naše zelišče ne bo preveč razredčilo tinkture.

Nekaj manevrskega prostora imamo tudi pri medu. Če uporabimo bolj suh med in če rastline pustimo nekaj ur ali en dan, da se površinsko posušijo, bomo lahko brez težav naredili medene sirupe. Neustrezne pogoje nabiranja pa lahko izravnamo tako, da na koncu v medeni sirup za konzervans dodamo eterično olje, propolis ali malo alkohola.

Najobčutljivejše so rastline, ki jih želimo posušiti in shraniti. Če v njih ni dovolj antioksidantov in eteričnih olj, bodo slabše obstojne. Zato velja, da mora biti nekaj dni suho in sončno, da rastline razvijejo te snovi v zadostni meri.

Če že moram izbirati med slabšimi možnostmi, bom za sušenje čaja čakala, da rastline zadišijo. To je znak, da vsebujejo določeno količino eteričnih olj, in takšne so bolj blagodejne in hkrati obstojnejše. Torej če ne gre po koledarju, sledim nosu. Če aromatična rastlina ne diši, je ne naberem, ker je to le izguba časa.

Kaj želimo shranjevati. Najobčutljivejše je nabiranje rastlin, v katerih so zdravilne moči koncentrirane v eteričnem olju. Če jih naberemo, ko vsebnost eteričnih olj v njih ne dosega potrebne koncentracije, bo rastlino težko ohraniti, vonj in aroma bosta slaba in zelo verjetno bo kmalu dobila zatohel vonj ali celo postala plesniva. Zato moramo pri aromatičnih rastlinah čakati na pravi trenutek ali jih namesto za čaj uporabiti za alkoholni izvleček. Takšna tinktura sicer ne bo idealna, a vsaj propadla ne bo.

Manj občutljive so rastline, pri katerih želimo grenčine, vitamine, rudnine, sluzi. Te ne nihajo tako močno kot eterična olja in zato je tudi manj idealen dan še vedno v redu.

Koliko časa želimo shranjevati. Ker ne vem, kaj bo čez teden dni ali en mesec, včasih kakšno rastlino naberem tudi ob manj idealnem času, vendar to označim na kozarcu in jo potem hitro porabim. Če, denimo, kamilice danes cvetijo, vem pa, da prihaja nekaj dni dežja ali me en teden ne bo doma, jih bom pobrala danes, ker čez en teden cvetov ne bo več. Takšen čaj ne bo tako slasten in aromatičen kot tisti, ki bo nabran ob idealnih razmerah, še vedno pa je neprimerno boljši od česarkoli, kar lahko kupim. Zato imajo na koncu naši kozarčki zvezdice. Ena zvezdica pomeni – porabi čim prej. Pet zvezdic pa pomeni, da je vse bilo najboljše, kar se da, in takšni kozarci lahko stojijo nekaj let v shrambi, brez strahu, da bi shranek zgubil aromo in barvo, postal plesniv in zatohel. 

OKVIR 1

Hierarhija kriterijev. Vedno je prvi kriterij, ali je rastlina v ustrezni vegetativni fazi za to, kar želimo nabirati. Če, denimo, nabiramo cvetove gloga, je idealen trenutek, tik preden zacvetijo. Že dan pozneje bomo imeli od teh cvetov veliko manj, zato pustimo vso teorijo ob strani in se osredotočimo le na to, da ujamemo cvetove v pravem trenutku. Enako velja tudi za beli vratič, ki ga moramo nabrati, tik preden se cvetovi odprejo.

Tam, kjer se cvetovi odpirajo več dni ali celo daljše obdobje, pa lahko dodamo še dodatne kriterije in tako »ulovimo« še več zdravilnih moči.

Poskusimo rastline nabirati na dan za cvet, če pa to ni možno, na dan za plod. Najslabša možnost za zelišča, ki jih želimo posušiti, je dan za list.

Korenine so najmanj podvržene hitrim spremembam v sestavi, zato pri njih ni izgovora, da ne poiščemo najustreznejšega trenutka – ta je praviloma jeseni ali pozimi, v času padajočih lokov, na dan za korenino in v popoldanskih urah.

Glede izbire trenutka v dnevu – če je vegetativna faza dobra in v tem dnevu konstelacije ustrezajo, vam bo neprava ura nabiranja sicer »odbila nekaj točk« v seštevku, ne bo pa ustvarila nerešljive težave, kot bi jo denimo nabiranje na dan za list, ko vlage preprosto ni več možno izgnati iz rastline. Raziskave celo kažejo, da je koncentracija eteričnih olj najvišja zjutraj, ob sredini dneva močno upade, potem pa se proti večeru (okrog 18. ure) ponovno dvigne in doseže skoraj 70–80 odstotkov jutranje ravni. To pomeni, da, posebej če je zjutraj veliko vlage, popoldansko-večerne ure za nabiranje niso tako napačne, celo boljše kot, kot če bi nabirali opoldne.

OKVIR 2

Koliko se lahko zanašamo na setveni koledar? Kot vidite tudi sami, na naravo lahko vpliva dogajanje v oddaljenih kotičkih neba, vendar tudi to, kar se dogaja neposredno nad našimi glavami. Zato je setveni koledar dober pripomoček, ki pove, kaj lahko pričakujemo, ni pa vedno tako tudi v praksi.

Opažam, da včasih zapraševanje neba močno vpliva na rastline in te npr. zacvetijo popoldne, četudi bi morale le dopoldne (npr. potrošnik in kozja brada). Koprenasta oblačnost očitno vpliva na svetlobo, ki prihaja do rastlin, kar dodatno otežuje izbiro najboljšega dneva za nabiranje. Tudi naravni pojavi, kot je nevihta, povsem spremenijo metabolizem rastline in te nekaj ur pred nevihto že evakuirajo svoje sladkorje in zdravilne snovi na varno ter njihov zgornji del v tem času skoraj neuporaben.

Včasih se zgodi, da rastlina najmočneje diši, pa je v setvenem koledarju zapisano, da je dan za korenino. Včasih je celo zapisano, da je dan za cvet, pa rastline zelo slabo dišijo. Vse to nas sili, da razvijemo svoje lastne senzorje, s katerimi bomo ugotavljali optimalen čas za nabiranje rastlinskega materiala. Ni težko in ne potrebujete nobene mistične prakse.

Vsak dan se sprehodite med svojimi rastlinami in poskusite oceniti, ali dišijo močneje ali blažje kot včeraj. Še cvetovi limone in pomaranče v nekaterih dneh komaj dišijo. Ko pomečkam peteršilj med prsti, včasih ves dan dišim po njem, včasih pa nima nobenega vonja.

Ko boste zaupali svojim čutilom, jim boste lahko sledili in boste vedno izbrali najbolje, kar se da. Ravno v tem je umetnost življenja – iz tega, kar ponudi, narediti največ, kar lahko.

Zarja Jana št. 21, 21.5.2021