Zarja Jana

Svetovni mediji, med njimi britanski Guardian, poročajo, da se po vsem svetu z razvojem cepiva zoper koronavirus ukvarja vsaj 35 farmacevtskih podjetij in akademskih institucij. Vsi si želijo, da bi jim uspelo čim prej, seveda ne le zaradi človekoljubnih namenov, temveč tudi velikih zaslužkov, ki se obetajo tistemu, ki bo najuspešnejši v boju z virusom oziroma pri izdelavi cepiva zanj.

Rekordno hiter razvoj prvega cepiva. V tem napetem in že prav srhljivem času, tako zaradi bolezni kot ukrepov, ki jih politika sprejema za preprečitev njenega širjenja, je svet razburila novica, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump nemškemu laboratoriju, ki išče cepivo, ponudil brezsramno veliko denarja, zato da bi bilo njihovo cepivo na voljo izključno Američanom. Ameriška administracija je to potem sicer zanikala, nemški strokovnjaki pa so zatrdili, da je njihovo delo in s tem tudi morebitno cepivo v lasti vsega človeštva. 

Kitajskim znanstvenikom je že kmalu po začetku širjenja bolezni uspelo razvozlati genetski material virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19. Razumevanje, kako virus napada človeške celice in kako ljudje zbolevajo, je seveda nujno za iskanje ustreznega cepiva. Štiri podjetja naj bi cepiva proti koronavirusu že preizkušala na živalih, najdlje pa naj bi prišlo ameriško biotehnološko podjetje Moderna iz Cambridgea v Massachusettsu, kjer so z novim pristopom preskočili fazo testiranja na živalih. Namesto običajnega injiciranja oslabljenega patogena oziroma njegovih beljakovin v človekovo telo, na čemer temelji večina cepiv, gensko spremenjene nukleidne kisline v tem cepivu telesu naročijo ustvarjanje beljakovin, podobnih virusovim. Prvih 45 prostovoljcev, starih med 18 in 55 let, so cepili v kliniki zdravstvene zavarovalnice Kaiser Permanente v Seattlu, kmalu naj bi cepili še dodatnih 1100 prostovoljcev, vendar opozarjajo, da bodo za zanesljive podatke o učinkovitosti in stranskih učinkih potrebovali vsaj dobro leto. 

Med »terminatorji virusov« tudi Slovenci. Dovoljenje za začetek kliničnih testiranj kombiniranega cepiva proti koronavirusu je že dala tudi kitajska vlada. Preizkuse vodi generalmajorka Čen Vei, vodilna kitajska vojaška strokovnjakinja za biološko orožje, ki se je pred leti izkazala tudi v spopadu z virusom ebole in dobila vzdevek terminatorka ebole. »Če je Kitajska država, ki je prva izumila cepivo in dobila patente, ki bodo pokazali napredek naše znanosti, bo to nedvomno povečalo ugled naše države v svetu,« je bilo sporočilo kitajske vojaške strokovnjakinje ob novici, da začenjajo uporabljati cepivo na ljudeh. 

V iskanje cepiva se vključujejo tudi slovenski strokovnjaki. Na primer v Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo iz Ajdovščine, v katerem so v razvoj cepiva v sodelovanju z različnimi institucijami po svetu že vložili milijon evrov. Prva testiranja napovedujejo že za to poletje, poleg tega cepiva pa želijo predvsem razviti platformo, ki bi omogočila hitrejši razvoj cepiv ob podobnih epidemijah. Njihovim prizadevanjem se med drugimi pridružuje še eno ajdovsko podjetje, BIA Separations (sodelovalo je pri razvoju zdravila Zolgensma, tako pomembnega za fantka Krisa), ki naj bi razvilo postopek čiščenja zdravilnih učinkovin in zagotovilo množično industrijsko proizvodnjo.

Planetarno testiranje potencialnih zdravil. Poleg cepiva se pospešeno išče zdravila, ki bi obolelim za boleznijo covid-19 pomagala preživeti oziroma ozdraveti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prejšnjo sredo pozvala h globalnemu sodelovanju na tem področju. Na poziv za mednarodno usklajeno klinično testiranje potencialnih zdravil so se takoj odzvali oziroma se v tem širokem skupnem projektu že povezali Argentina, Bahrajn, Kanada, Francija, Iran, Norveška, Južna Afrika, Španija, Švica in Tajska. WHO je v okviru pobude odobrila štiri doslej že znana zdravila oziroma kombinacije zdravil, za katere obstajajo indici, da bi utegnili pomagati tudi v boju s covidom-19, čeprav so v osnovi namenjeni za lajšanje drugih bolezni.

Več v reviji Zarja Jana št. 12, 23. 3. 2020