Arhiv NTRC

Vrata je odprla lani avgusta. V prijetnem, lepo urejenem prostoru je ponudba res pestra, od hlač, majic, srajc, bund, jaken in plaščev do čevljev in modnih dodatkov. Mnoge pritegne že urejena izložba, na osnovi katere stranke domnevajo, da so v trgovini na prodaj samo drage stvari. Šele ko vstopijo, ugotovijo, da gre za rabljena oblačila in obutev. A ne kakršnakoli, pravi lastnica Ksenija Zor, ki ponuja kakovostne kose priznanih proizvajalcev in modnih oblikovalcev, a po zelo sprejemljivih cenah.

Še po nečem se trgovina loči od drugih podobnih: prepoznavna je po zanimivem imenu in odličnem logotipu s postavno muhico z velikimi očmi v seksi salonarjih. Ilustracija je delo Ksenijine hčerke Sare Žičkar, vedno bolj uveljavljene mlade slovenske likovne ustvarjalke, ki deluje z imenom SaraWired. Nekaj izdelkov z njenimi prepoznavnimi ilustracijami žensk z oblinami in živali, ki v človeka zrejo z velikimi očmi, je mogoče najti tudi v celjski trgovini.

Polne omare – kam z oblačili?

Ksenija priznava, da je od nekdaj rada obiskovala trgovine z oblačili in da je obvladala to »sceno«. »Bila sem ›šopoholik‹. Nisem bila obsedena z znamkami, a sem uživala v nakupih doma in v tujini.« Seveda so se ob tem njene omare pridno polnile, saj ni ničesar zavrgla, le kakšen kos je podarila. »Nisem kupovala v trgovinah s poceni oblačili niti ne v najdražjih. Vedno sem rekla, da nisem tako bogata, da bi kupovala poceni. V tem primeru ne bi imela ničesar več, tako pa še vedno imam kakovostne kose oblačil, nekatere stare tudi trideset let, ki so še vedno lepi in modni. Takšne kose, primerne za vse čase, je danes v trgovinah težko najti,« ugotavlja.

Ko se je pred nekaj leti selila, se je bilo vendarle treba posloviti tudi od nekaterih oblačil. A zavreči bi jih bilo škoda. Tako je počasi odkrivala »second hand« trgovine pri nas in jih nekaj tudi obiskala. V Velenju je na primer ves dan spremljala dogajanje v njej. »Zdelo se mi je zelo zanimivo, ugotovila sem, da ima ta dejavnost prihodnost, in sem se tudi sama začela ukvarjati z njo.« Izkušenj s prodajo tekstila ji sicer ni manjkalo, saj se je na začetku službene poti nekaj časa ukvarjala s tem področjem in celo razmišljala o svoji trgovini z oblačili. A ker je konkurenca na tem področju velika, se je raje odločila za prodajo rabljenih stvari in za trgovinico, kakršne Celje še ni imelo.

Zanimivo ime in zabaven logotip

Veliko njenih znank in prijateljic je imelo podobno polne omare in so želele oddati stvari. Tako se je lani februarja Ksenija odločila, da bo najela prostor in svojo Drugo modno muho predstavila na spletu, saj je takrat izbruhnila korona. Poseben projekt je bil izbira zanimivega imena. »S Saro sva se pogovarjali po telefonu, saj živi v Ljubljani, in razmišljali o imenih. Predlogi, kot so bili Grofica, Celjska grofica, Druga kura …, mi niso bili všeč. Naenkrat je predlagala, da bi bila lahko Druga modna muha, in v minuti je narisala muhico ter mi poslala fotografijo ilustracije,« se spominja Ksenija in dodaja, da je ime vsem zelo všeč, saj se odlično ujema s z osnovno zamislijo trgovine, dodano vrednost ji daje logotip s Sarino ilustracijo. Hči ji je pomagala tudi pri oblikovanju strani na Instagramu in Facebooku. Ksenija je nato pridno fotografirala izdelke in jih objavljala na spletu ter postajala vedno bolj prepoznavna po Sloveniji. »Dobivala sem še nove stvari z nalepkami s ceno ali takšne, ki so bile nošene samo enkrat. V času korone so ženske ugotovile, da jim petke ne pridejo prav, da je v omarah premalo prostora, in so ponudile izdelke v prodajo.«

Kot poznavalka Ksenija izbira samo kakovostne oblikovalske in »vintage« kose. Ko ji stranka prinese oblačilo ali čevlje, točno ve, koliko stanejo v redni prodaji.

Muha najde svoj prostor

Ob prodaji na spletu je ves čas iskala prostor v mestu in ga nazadnje našla na Glavnem trgu. Z njim je zelo zadovoljna. »Prostor je odličen, v njem veje pozitivna energija in tudi na dovolj vidnem mestu je, da ga opazijo. Takšne trgovine ne sodijo v strogo središče mesta, saj imajo ženske še vedno predsodke, ko gre za obisk trgovine z oblačili iz druge roke. Sicer pa je trgovina opremljena tako, da na prvi pogled sploh ne veš, da gre za oblačila, ki so bila že nošena. Na koncu so ženske hvaležne, saj ugotovijo, da je mogoče tudi kakovostne znamke kupiti po zelo ugodni ceni,« ugotavlja sogovornica, ki meni, da smo kupci tudi vedno bolj osveščeni, da s takšnim nakupom ni nič narobe. Predvsem mladi imajo do tega drugačen odnos, ugotavlja. Šolski center Velenje ima trgovino, da si mladi izmenjujejo oblačila. Nekaj jih kupijo tudi pri Kseniji in potem krožijo naprej. »V tem vidim prihodnost, mladi mi dajo ogromno idej. Tudi blogerke in spletne vplivnice podpirajo tovrstne trgovine, kar je pri odločanju mladih pomembno.«

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku