Shutterstock

Resda je september deloma še poletni mesec, ki utegne biti sončen in topel, a noči so lahko že kar sveže. Zlasti ob slabem in deževnem vremenu. Tako je treba dom ob jutrih in večerih pogosto že začeti dogrevati.

Marsikatero gospodinjstvo v hiši za ogrevanje prostorov in vode kombinira več načinov. Tako se lahko sproti prilagodijo temperaturnim razmeram, nenazadnje pa se lahko odzovejo na cene različnih energentov in z izbiro primerne kombinacije ohranjajo stroške ogrevanja v razumnih mejah.

Kaminske in peletne peči

Naprave na plin ali kurilno olje lahko kombiniramo z napravami na trda goriva, kot so peleti in drva. S pomočjo kaminskih, peletnih peči ali klasičnega kamina sicer najpogosteje ogrevamo le določen del hiše, največkrat dnevno sobo, a dodana vrednost je prijetno vzdušje, ki ga pričara živi ogenj. V prehodnem obdobju je smiselno tudi dogrevanje s klimatsko napravo.

Shutterstock

Dolgoročno najbolj ekonomična in trajnostna rešitev je zagotovo toplotna črpalka, a si je marsikdo ne omisli predvsem zaradi višjih začetnih stroškov. Tudi nekateri lastniki toplotnih črpalk ob večerih včasih zakurijo v kaminu. A predvsem zaradi prijetnega vzdušja.

Lesni peleti sodijo v družino ekonomičnih in ekoloških virov ogrevanja. Da bi lahko z njimi učinkovito ogrevali, potrebujemo kakovostno, samodejno peletno peč. Njihova priljubljenost iz leta v leto narašča, k čemur prispevajo tudi spodbude Eko sklada.

Lesni peleti so trajnostni vir energije. Izdelani so namreč iz odpadkov, ki nastajajo v lesni industriji in pri vzdrževanju zdravih gozdov. Lesne odpadke drobijo in pod visokim pritiskom stiskajo s pomočjo posebnih stiskalnic. Rezultat so drobni, enakomerni valjčki z relativno visoko kurilno vrednostjo, ki je sicer odvisna od njihove kakovosti in vlažnosti. Povprečna kurilna vrednost lesenih peletov je približno 16,5 MJ/kg. Za primerjavo: suh les iglavcev ima kurilno vrednost okoli 19 MJ/kg, les listavcev pa 18 MJ/kg.

Shutterstock

Seveda lahko v nekaterih pečeh namesto peletov uporabljamo klasična drva, ki pa naj bodo kakovostna in dobro posušena. Le tako bo izkoristek dober, dima in saj pa ne bo veliko. V vsakem primeru je pri kurjenju peči na biomaso treba energente nabaviti in jih prinesti domov, nato pa kurilne naprave vsak dan sproti čistiti, odstranjevati pepel ... Ampak tudi to je del romantike. Poleg tega je v trgovinah MERKUR dobra izbira tako energentov kot vseh mogočih naprav in pripomočkov, ki nam olajšajo ogrevanje doma. 

Radiatorji so različnih vrst

Bolj udobna, zelo razširjena, a nekoliko manj romantična rešitev so radiatorji. Brezčasna klasika. Pri njihovi izbiri je treba biti pozoren ne le na obliko in barvo, temveč tudi na tip prenosa toplote. To ima odločilen pomen za prijetno notranjo klimo v bivalnih prostorih. Načeloma velja, da večji delež sevalne toplote pomeni večje udobje ogrevanja bivalnih prostorov.

Konvekcijska toplota klasičnih radiatorjev nastane z ogrevanjem hladnega zraka pri radiatorju ter vodi do povečane cirkulacije zraka in prahu v prostoru.

Oljni radiatorji so podobni klasičnim radiatorjem centralnega ogrevanja, le da so premični in se jih priključi na elektriko. V notranjosti jeklenih reber radiatorja je olje, ki ga ogreva elektrika. Tudi tak radiator ogreva predvsem okoliški zrak, pri čemer olje ostane toplo še dolgo po izklopu. Električni oljni radiatorji pa niso primerni za neprekinjeno delovanje, saj porabijo veliko električne energije.

Shutterstock

Električni toplozračni konvektorji oziroma grelniki delujejo na principu toplotnega kroženja. V spodnjem delu sesajo hladen zrak, ki se segreje v grelnem telesu in skozi zgornjo mrežico izpusti nazaj v prostor. Privlačni so zaradi nizke nabavne cene, so kompaktni in lahki. Čeprav imajo zelo hiter zagon, traja dalj časa, da z njimi ogrejemo celoten prostor. Žal pa niso primerni za alergike. Krožeči topel zrak dviguje alergene, grelno telo pa dodatno žge drobne delce prahu, kar znižuje kakovost zraka.

Sevalni oziroma IR-paneli pa delujejo na povsem drugačen način kot omenjeni konvektorji in radiatorji. Namen sevalnih panelov je, da se najprej ogrejejo okoliški predmeti in zidovi, od njih pa nato zrak. Občutek toplotnega udobja je tako mogoče doseči veliko prej že pri nižji temperaturi zraka. S sevalnim ogrevanjem lahko prihranite veliko stroškov za energijo, nabavna cena pa je resda nekoliko višja.

Princip je pravzaprav enak kot pri infrardečih grelnikih, ki so bili nekoč množično v uporabi za kratkoročno oziroma prehodno ogrevanje kopalnic tako v hišah kot v stanovanjskih blokih. Prednost infrardečih panelov je, da jih lahko variabilno namestimo na steno ali strop, zato so primerni tudi za manjše prostore. Poleg tega ne izsušujejo in ne dvigujejo zraka.

Klasični radiatorji in grelniki torej oddajajo večji delež konvekcijske toplote in mešajo zrak, infrardeči grelniki oziroma paneli pa več udobne sevalne toplote.

Pravilno nastavimo termostat

Ali imate radi toplo, ko pridete pozimi domov? Potem vam bo pomagal elektronski termostat. Ta lahko natančno uravnava temperaturo po časovnem programu, ki ga določite sami. Takšen termostat vam ne bo le optimalno ogrel prostorov, ampak tudi prihranil energijo.

Poleg stenske izvedbe elektronskih termostatov, ki uravnavajo delovanje sodobnih kurilnih naprav vseh vrst, obstajajo elektronske termostatske glave za radiatorske ventile. Z njimi lahko s časovnim programiranjem uravnavamo temperaturo v vsakem prostoru posebej.

Shutterstock

Višja nastavitev termostata ne pomeni, da ogrevalna naprava hitreje segreje prostor. Predvsem poskuša doseči višjo temperaturo, kar pogosto ni potrebno. Stopnje radiatorskih termostatskih ventilov približno ustrezajo naslednjim temperaturam:

1: približno 12 °C
2: približno 16 °C
3: približno 20 °C
4: približno 24 °C
5: približno 28 °C

Vzdržujmo optimalno sobno temperaturo

Optimalna sobna temperatura za dnevne prostore je pozimi običajno 20 °C. V kopalnici je lahko topleje, v spalnici hladneje. Koliko se priporočene temperature razlikujejo od tistih pri vas doma?

Dnevna soba: 20–22 °C
Spalnica 16–18 °C
Otroška soba 19–21 °C
Kuhinja 18 °C
Kopalnica 23 °C
Klet 10–15 °C

Shutterstock

Nikoli ne bi smeli popolnoma izklopiti ogrevanja ponoči ali ko nas ni doma. Tako se namreč prostori prekomerno ohladijo in za ponovno segrevanje je potrebna velika količina energije. Ponoči in ko nas ni doma, ogrevanje znižajmo največ za 4–5 °C.

Prezračujmo modro

Redno prezračevanje je nujno za kakovost zraka v prostoru. Večjim toplotnim izgubam, ki jih povzroča dolgotrajno zračenje z okni, odprtimi na stežaj, se izognemo s sodobnimi rekuperacijskimi prezračevalnimi napravami, ki poskrbijo za svež zrak v vsakem trenutku. Delujejo tako, da odvzamejo toploto izhodnemu zraku in z njo ogrejejo svež vstopni zrak. Kroženje zraka oziroma izmenjava svežega z izrabljenim poteka neprestano.

Če v stanovanju veliko kuhamo ali celo sušimo perilo, ga moramo pogosteje in bolj intenzivno prezračevati. Sicer se močno poveča vlažnost zraka v prostoru, to pa vodi v nastanek plesni.

Zmanjšajmo toplotne izgube

Izolirajmo steno za radiatorjem, da zmanjšamo toplotne izgube in prihranimo stroške ogrevanja. Odsevna folija za radiatorjem odbija nazaj v prostor do 90 % toplote.

Če okna in vrata ne tesnijo dobro, izgubimo veliko količino toplote. Pred začetkom ogrevalne sezone torej poskrbimo tudi za okna in vrata. Zvečer spustimo rolete ali žaluzije in zagrnimo zavese. Tako bo skozi okna ušlo čim manj toplote.

Shutterstock

In še nasvet: pred začetkom kurilne sezone odzračimo vse radiatorje na toplo vodo v hiši, v sistem pa po potrebi dodamo vodo. Poleg tega preverimo termostatske ventile, da se čez poletje niso zaskočili. Morda niste vedeli, a termostatske ventile je zunaj kurilne sezone treba pustiti povsem odprte, torej na stopnji 5.

Naj vam bo v hladnejših mesecih doma prijetno in ravno prav toplo!

_{Vsebino omogoča MERKUR trgovina d.o.o.}