Nik Jarh

Kako bo umetna inteligenca (UI) premešala karte na trgu dela in kako bo spremenila način, kako delamo? Kaj prinaša na področja izobraževanja, gospodarstva in javnega sektorja?

· Šport

Devetdeseti rojstni dan je Jože Lipnik proslavil na štiritisočaku

To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili Tanji Fric, mentorici za uporabo UI in svetovalki za digitalno preobrazbo iz Rogaške Slatine.

Nik Jarh

Slednja pravi, da UI radovednih in ustvarjalnih ljudi ne zavira, ampak jih potisne še dlje. »Nihče si ne zna povsem predstavljati, kam nas bo ta val odnesel. A eno je gotovo: prilagodljivost bo ključna,« dodaja.

Že od mladosti navezana na digitalni svet

UI jo je navdušila takoj ob pojavu aplikacije Chat GPT, čeprav je že od mladosti navezana na digitalni svet.

»Kot najstnica sem veliko časa preživela ob televizijskih igricah, nato sem z navdušenjem prejela svoj prvi računalnik – vstopnico v nov, napreden svet. Moja več kot 15-letna pot v digitalnem marketingu se je z razvojem UI smiselno nadgradila, saj omenjena orodja vključujem v praktično vse poslovne naloge – od priprave vsebin in analiz do optimizacije kampanj in komunikacije s strankami,« je dejala.

Nik Jarh

Od prihranka časa do večje storilnosti

Ko podjetja UI vključijo v svoje delovanje, se to po besedah Tanje Fric pokaže v prihranku časa in večji storilnosti. »Ob prihranku časa imajo zaposleni več časa za bolj kakovostna opravila, za opravila, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Ko ekipe razbremenimo rutine, UI postane notranji pospeševalnik inovacij, ki podjetju omogoča, da z enakimi viri doseže veliko več.«

Dolgoročno to omogoča dvig standardov kakovosti, možnost hitrejšega odzivanja na trg in večjo konkurenčno prednost, je povedala sogovornica.

In dodala, da UI uporablja tudi v zasebnem življenju – z njo si pomaga pri iskanju idej za kosilo, pri odpravljanju tehničnih težav in podobnem. Z njo si je ustvarila celo svojega asistenta za ketonsko dieto.

Predvsem šolniki dvigajo glas, da bo UI močno vplivala na učenje – da so pod vprašajem avtorstvo, pismenost, ustvarjalnost mladih.

Šolski sistem je pred izjemno velikim izzivom, saj učenci na področju digitalnega znanja prehitevajo učitelje po levi in desni. Šolstvo je že desetletja skoraj nespremenjeno, medtem ko je tehnologija naredila kvantni preskok.

Če želi šolstvo ohraniti pomembno vlogo, se bo moralo podobno kot podjetja na trgu prilagajati sodobnemu času. Kar pomeni, da bo treba znanje podajati na izvirnejši način. Učence bo treba aktivno vključevati v raziskovalna področja, kjer bodo večino časa aktivni in ne zgolj opazovalci ter slušatelji, kot so zdaj. Izobraževanje bi se moralo osredotočati na to, kako razmišljati, ne pa to, kaj naj razmišljamo.

Nik Jarh

UI tistih, ki so zares radovedni in ustvarjalni, ne zavira – ampak jih potisne še dlje. Ni čarobna paličica, temveč orodje, za katero trenutno še vedno potrebuješ znanje, razgledanost in jasne cilje. Ne dela namesto nas, ampak z nami.

Če bomo v šolstvo znali umetno inteligenco vključiti kot priložnost, ne kot grožnjo, bo znanje postalo še bolj poglobljeno, dostopno in predvsem – navdihujoče.

Pri izobraževanju smo doslej vire primerjali in se zanašali na lastno razgledanost. Kaj se bo zgodilo, če se bomo preveč zanašali na UI? Kje vidite pravo pot?

Nihče ni nezmotljiv – ne človek ne umetna inteligenca. Prepričanje, da je znanje zagotovilo za resnico, je stvar razprave. Tudi profesor se lahko zmoti, enako kot »halucinira« UI.

Današnja orodja so sicer že zelo natančna. Je pa natančnost odvisna tudi od tega, kdo in kako uporablja orodja UI. Najboljše rezultate doseže uporabnik, ki je strokovnjak na svojem področju, ki ve, kdaj je odgovor pravi in kdaj je treba biti kritičen.

Ko uporabljamo orodja UI, ne moremo vsebine, ki nam jo program izpiše na zaslonu, le slepo kopirati in prilepiti drugam.

Nik Jarh

Vsebino je treba prebrati in jo po potrebi popraviti. Prava pot je v ravnotežju: v razmišljujočem uporabniku, ki zna UI postaviti pravo vprašanje in prepoznati dober odgovor.

Kako bo umetna inteligenca premešala karte na trgu dela?

Umetna inteligenca res intenzivno meša karte na trgu dela, a to ni nič novega – podobno smo doživeli že z računalniki in s spletom.

Nekatera delovna mesta bodo izginila ali se spremenila. UI vpliva predvsem na delovna mesta, kjer je veliko rutine in ponavljajočih se opravil. UI administrativna opravila že danes opravi hitreje in učinkoviteje.

Nik Jarh

A hkrati nastajajo povsem nova delovna mesta. Že moje delo – uvajanje UI v podjetja – pred nekaj leti ni obstajalo, danes pa je to ključno področje rasti.

Ob meni so se pojavili tudi »prompt« inženirji, UI trenerji in etični svetovalci. Čeprav si nihče ne zna povsem predstavljati, kam nas bo ta val odnesel, je eno gotovo: prilagodljivost bo ključna. Tisti, ki bodo znali z umetno inteligenco sodelovati, ne bodo ostali brez dela, temveč bodo postali nepogrešljivi.

Kako bo umetna inteligenca spremenila način, kako delamo?

Največjo spremembo vidim v dveh ključnih točkah: prihranku časa in povečanju storilnosti. Naloge, za katere smo včasih porabili ure – raziskovanje, povzemanje, priprava osnutkov, analiza podatkov – lahko danes opravimo v minutah. Kar pomeni, da lahko ta čas namenimo strateškemu razmišljanju, razvijanju idej, grajenju odnosov.

Nik Jarh

A sprememba ni le v hitrosti. Sprememba je tudi v načinu razmišljanja. Umetna inteligenca spodbuja več inovativnosti, kar nam omogoča, da v krajšem času testiramo več idej. Ker imamo ob sebi orodje, ki nam nudi takojšen vpogled, podporo, predloge, postanemo bolj pogumni pri preizkušanju novih pristopov.

Delali bomo drugače. Delali bomo pametneje. In predvsem – tisti, ki se bodo znali umetne inteligence lotiti ustvarjalno, bodo začeli postavljati standarde – ne bodo jim več le sledili.

Lahko navedete primer rabe umetne inteligence, ki je spremenila delovanje katerega od podjetij iz našega okolja?

Pri nas je vedno več podjetij, ki umetno inteligenco uspešno vključujejo v svoje vsakodnevne procese – od ustvarjanja vsebin, oglasov in e-sporočil do analize podatkov in avtomatizacije ponavljajočih opravil.

Pri uporabi UI velja eno pravilo: bolj natančno kot znamo razložiti, kaj želimo, boljši rezultat bomo dobili.

Najpogosteje se začne tam, kjer je največ rutine: povzemanje dokumentov, administrativna opravila, priprava poročil – področja, kjer je učinek viden takoj. Ko zaposleni opazijo, koliko časa lahko prihranijo in kako se izboljša učinkovitost, se navdušenje hitro razširi.

A prava dodana vrednost pride, ko UI postane del strateškega razmišljanja: analiza trgov, priprava analiz SWOT, ustvarjanje predlogov za nove trge – vse to v nekaj urah namesto tednih.

Takrat se v podjetju začnejo tudi drugačni pogovori: manj o operativi, več o rešitvah, rasti in konkretnih naslednjih korakih.

Je veliko priložnosti za poenostavitev postopkov v javnih ustanovah, da bi bile storitve državljanom bolj dostopne?

Mislim, da se javna uprava vedno bolj zaveda ključne vloge umetne inteligence pri digitalizaciji države. Priložnosti v javni upravi je veliko. Ko se bodo sistemi povezali in temeljili na pametni rabi UI, bomo dobili avtomatizirano in predvidevam bolj odzivno javno upravo.

Največ priložnosti je prav pri rutinskih postopkih – od avtomatskega izpolnjevanja obrazcev, razumevanja pravic in predvsem razlage zakonodaje v preprostejšem jeziku.

Kako naj se ljudje naučijo komunikacije s tem orodjem?

Ko se prvič srečamo z orodjem UI, ni potrebe po zapletanju – pomembno je, da začnemo preprosto. Ne glede na to, ali uporabljamo Chat GPT, Copilot, Gemini ali druga orodja UI, velja eno pravilo: bolj natančno kot znamo razložiti, kaj želimo, boljši rezultat bomo dobil.

UI tistih, ki so zares radovedni in ustvarjalni, ne zavira – ampak jih potisne še dlje. Ni čarobna paličica, temveč orodje, za katero trenutno še vedno potrebujemo znanje, razgledanost in jasne cilje

Chat GPT si predstavljajmo kot novega sodelavca – če ne ve, kaj pričakujemo, bo nalogo opravil po svoje. Če mu jasno povemo, kdo smo, kaj želimo, za koga nekaj pripravljamo in kakšen naj bo rezultat, lahko pričakujemo vrhunski odziv.

Tukaj je ključno zavedanje: UI ni čarobna, a je izjemno zmogljiva, če jo znamo pravilno usmeriti. Površen vnos prinese površen rezultat. Natančno in kontekstualno bogato navodilo lahko ustvari vsebine na profesionalni ravni. Kdor je strokovnjak na svojem področju, bo znal še bolje prepoznati napake, usmeriti odzive in iz orodja potegniti največ.

Na kaj moramo biti pozorni, ko umetni inteligenci dajemo na voljo svoje dokumente, zapiske, pogodbe?

To je eno najpomembnejših vprašanj, o katerem se premalo govori. V času, ko orodja UI uporablja že skoraj vsak, se pogosto ne zavedamo, da si orodja, kot je Chat GPT, lahko zapomnijo vse, kar vnesemo vanje.

Prava pot je v ravnotežju: v razmišljujočem uporabniku, ki zna UI postaviti pravo vprašanje in prepoznati dober odgovor

Na izobraževanjih pogosto omenim preprost primer – če si s partnerjem delita isti račun, lahko naslednjič on dobi odgovor, ki temelji na vaših prejšnjih (morda čustveno nabitih) pogovorih.

Zato velja jasno pravilo: v ta orodja ne vnašamo občutljivih podatkov, internih dokumentov ali osebnih informacij – razen če uporabljamo plačljive, varnejše različice, kot sta pri Chat GPT Enterprise ali Teams.

V teh primerih se model ne uči na nas. In ne pozabimo: orodja UI niso edina, ki nas spremljajo. Telefoni, brskalniki in aplikacije že dolgo zbirajo podatke o naših navadah. Ključno je torej, da se zavedamo, kako in kje uporabljamo UI.

Umetna inteligenca se ves čas razvija. Kako ostati v koraku s tem razvojem?

Umetna inteligenca se razvija s svetlobno hitrostjo – kar je danes novost, je jutri že nekaj povsem običajnega.

Vsebine, ki nam jih program izpiše na zaslonu, ne moremo le slepo kopirati in prilepiti drugam. Vsebino je treba prebrati in jo po potrebi popraviti.

Tudi sama, čeprav sem globoko vpeta v to področje, imam včasih občutek, da vem malo, čeprav vem ogromno. Zato je povsem razumljivo, da večina podjetij ob svojih običajnih dnevnih nalogah ne uspe slediti tempu, ki ga narekuje UI.

Rešitev je v strukturiranem pristopu. Vsako podjetje bi moralo imeti osebo (interno ali zunanjo), ki spremlja razvoj UI in znanje prenaša ostalim sodelavcem.

Namesto da skušate slediti vsemu, se osredotočite na tisto, kar vam prinaša največ koristi oz. kar potrebujete – naj bodo to marketing, prodaja ali organizacija. Da sploh veste, čemu slediti, morate najprej vedeti, kaj vse obstaja.

Kje vidite največje prednosti umetne inteligence – in kje največje slabosti, tveganja?

Kot večni optimist vidim tudi v UI ogromno prednosti – od pospešene avtomatizacije, napredka v zdravstvu do večje ustvarjalnosti in prostega časa za stvari, ki nas res veselijo.

UI že danes pomaga pri učenju, raziskovanju in zmanjševanju rutinskih opravil, kar nam omogoča, da svojo pozornost preusmerimo k nalogam z večjo dodano vrednostjo.

A vsako orodje ima tudi drugo plat. Pogosto se ne zavedamo, kaj vse vnašamo v te sisteme – še posebej mladi, ki z njimi komunicirajo vsakodnevno, kot npr. z UI asistentom v Snapchatu.

Vprašanja varnosti, etike in dostopnosti postajajo vedno bolj pomembna: kdo ima dostop do rešitev, ali nas čakajo plačljivi modeli zdravljenja in kako bomo ravnali, ko bo UI presegla naše razumevanje?

Plačljivi modeli zdravljenja na področju medicine so na primer povsem realna možnost. Tehnologija bo omogočila napredne diagnostične in terapevtske rešitve, a vprašanje je, ali bodo te dostopne vsem ali le tistim, ki bodo imeli sredstva.

Kaj pa spletne prevare in tveganja glede lažnih novic ter širjenja dezinformacij?

Ločevanje med resničnim in ponarejenim bo vedno težje. Na svojih izobraževanjih udeležencem pokažem video, v katerem jih prijazno pozdravim. A v videu nisem jaz. Sem klon sebe, ki sem ga ustvarila z UI in je kloniral moj videz, barvo glasu in mimiko obraza ter telesa. Skoraj nihče ne opazi razlike. In to z orodjem, ki še zdaleč ni na vrhuncu svojih zmogljivosti.

Edina prava obramba je osveščanje – sebe, sodelavcev, otrok. Pojavljajo se številne prevare, kot so kloni glasov, ponarejeni videoklici, lažne zahteve za pomoč ... Zato menim, da je čas, da se naučimo v takšnih trenutkih ustaviti, preden se odzovemo.

Prav je, da še enkrat ali dvakrat preverimo, ali je nekaj res. In da znotraj družine vzpostavimo varnostne mehanizme. Po mojem mnenju pa je najboljši recept za vse to še vedno zdrava kmečka pamet.

Kako ocenjujete poskuse Evropske unije po regulaciji UI?

Regulacija UI je nujna, a je po mojem mnenju precej prepozna, saj različne aplikacije že leta in leta zbirajo najrazličnejše podatke o nas in se na njih učijo.

Ključno se mi zdi obvezno označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, saj je to eden izmed načinov, da preprečimo zlorabe in ponarejanje. Ljudje morajo vedeti, ali gledajo resničnega človeka ali digitalnega avatarja.

Pomembno je tudi ozaveščanje glede vnosa podatkov, saj orodja UI niso namenjena za deljenje vseh naših dokumentov in osebnih informacij.

Zaradi regulative, ki že velja, nam določene funkcionalnosti v orodjih UI ali celo aplikacije v Evropski uniji večkrat niso na voljo ali pa jih dobimo z nekajmesečno zamudo. Medtem ko jih v ZDA in na Kitajska že uporabljajo. To po drugi strani omejuje našo konkurenčnost na trgu v primerjavi z ZDA in s Kitajsko.

Evropska regulativa je torej dvorezen meč: na eni strani so obljube za boljšo varnost državljanov, na drugi strani je tveganje, da zaostajamo pri inovacijah. Sama se sprašujem, kdo lahko z gotovostjo trdi, da naši podatki nekje na poti do obdelave ne bodo prestreženi in da se modeli na njih ne bodo učili še naprej.