Pred enajstimi leti je prišel na majhno, od dandanašnjega hitrega tempa življenja nekoliko odmaknjeno faro na Razbor pod Lisco župnik Karel Gržan. V desetletju je razborska fara postala ena najbolj prepoznavnih na Slovenskem. Doživela je pravcat preporod, kakršnega verjetno ne bo več uspelo ustvariti nobenemu dušnemu pastirju pod obronki Lisce.

Razbor je postal znan tudi slovenski javnosti po Razborskih večerih, prežetih z vrhunsko in ljubiteljsko kulturo, in glasno smo ugotavljali, da se marsikakšnega takega kulturnega dogodka ne bi sramoval niti naš osrednji kulturni hram, če tako lahko poimenujemo Cankarjev dom v Ljubljani. Naposled so se tudi na Razborju pojavili isti pisatelji, pesniki, slikarji, ki so doslej zvečine svoje delo predstavljali v večjih mestih v dolini in sami slovenski metropoli (Tone Pavček, Tone Partljič, Desa Muck, Manca Košir, Vida Žabot...) . Na kulturne prireditve in maše na Razbor so začeli zahajati tudi ljudje iz drugih, tudi dokaj oddaljenih krajev in far. Pater Karel je vzbudil njihovo pozornost z razmišljanji, ki so plemenitila dušo, utrjevala samozavest in samopodobo slehernega, ki ga je slišal govoriti, kako je lahko vsak človek "car" na nekem svojem področju dela in življenja. V nedeljo je razmišljal, kako zmotno je iskanje zlata, kopičenje bogastva, kajti gre za iskanje zlatega, dobrega v sebi in pri sočloveku! Otrokom se je pater Karel priljubil s svojim blagim značajem in preprostostjo, zato so k verouku na Razbor radi prihajali, brez sleherne prisile staršev, še več, ti so jih morali voziti iz doline prav k patru Karlu na Razbor, ker je tam najbolj "kul".

"Še najbolj pa vas bomo pogrešali vaši sovaščani, ki smo z vami dnevno delili vesele in žalostne trenutke. Nismo vas doživljali kot vzvišenega gospoda župnika, ampak, kot dobrega razumevajočega soseda in prijatelja. Razdajali ste svoj dragoceni čas, svoje sposobnosti in energijo vsem od blizu in daleč, ki so prosili za vašo pomoč v svojih duševnih ali telesnih stiskah...Kako zelo so vas bili veseli naši onemogli in ostareli farani, ko ste se potrudili k njim na obisk v njihovo domovanja, ko ste jim prinašali žarek veselja v njihovo osamljenost in upanje, da jih boste ponovno obiskali," se je na zadnjo julijsko nedeljo na poslovilni maši patra Karla Gržana zahvalila v imenu župljanov tajnica župnijskega pastoralnega sveta Jelka Skoporec.

Pater dr. Karel Gržan je namreč zaradi skrhanega zdravja, da ne bi čisto "pregorel", sam zaprosil za premestitev na manjšo župnijo in cerkvene oblasti so ga poslale na Kozjansko, v Prevorje, kraj znan s pohoda 14. divizije na Štajersko, kakšno uro vožnje oddaljen od Razborja, "če voziš po prometnih predpisih", kot je dejal pater, ko so farani izrazili upanje, da bo še kaj prihajal na Razbor. Zvedeli smo, da ga bo na Razborju zamenjal duhovnik Marko Magdič iz Rogaške Slatine.

Gržan je med službovanjem na Razborju obnovil kaplanijo, ki je nekaj časa služila kulturnim prireditvam, župnišče in farna cerkev sta dobila novo preobleko in cerkev tudi streho. Obnovili so podružnice sv. Kancijan, sv. Jošt in zvonik pri sv. Lovrencu, vsa znamenja v župniji... Vsa ta organizacijska dela so bila na plečih vse bolj obremenjenega patra že z njegovim pastoralnim poslanstvom, ko je pred štirimi leti dobil od škofa še duhovno skrb za župnijo Jurklošter, kjer je odkrival skrivnosti za stoletnimi zidovi kartuzije in nastajale so nove zgodbe o Veroniki Deseniški in druge.

Pater Karel se je v zadnjem desetletju izkazal tudi kot izjemno plodovit pisatelj, saj je spisal kar 21 knjig in knjižic. Razborčani so prepričani, da če ne bi bilo patra Karla, ne bi bilo komune za zdravljenje odvisnikov - Šole življenja, niti obnovljene šole in kulturnega doma, v katerem je zaživelo Kulturno-športno-turistično društvo Blaža Jurka. Razborski pasijon, ki animira celotno vaško skupnost je posnela celo nacionalna televizija, vedno znova pretrese številne obiskovalce, kajti, kot je dejal tudi škof Franc Kramberger po ogledu Razborskega pasijona, gre za doživeto, ne pa za igrano predstavo.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista