I. V.

Potem ko so imeli gasilci novomeškega Gasilsko-reševalnega centra zaradi stoječih avtomobilov pred rdečim semaforjem pred deloviščem prenove Seidlove ceste sredi križišča precejšnje težave z izvozom intervencijskih vozil, ki so morala v času prometnih konic pogosto čakati kar nekaj časa, da se je promet vsaj toliko sprostil, da so lahko zapeljala na glavno cesto, so za pomoč zaprosili pristojne na občini, da bi jim pri reševanju teh težav pomagali s primerno prometno signalizacijo.

Tako so pred kratkim dobili rumeno šrafirano površino območja križišča, ki naj bi označevala intervencijsko površino oziroma intervencijsko pot, na kateri naj se ne bi ustavljalo.

»Drugih oznak za prepoved parkiranja in ustavljanja tu ni, saj prometni predpisi že sicer prepovedujejo zapeljati v križišče, če kolona naprej na cesti stoji, a tega vsi ne upoštevajo. Na tem križišču celo večina ne.

Odkar so območje križišča označili z rumeno šrafuro, je boljše. Naša interventna vozila zdaj bistveno lažje zapeljejo na cesto. Res pa je, da nas zdaj ljudje večkrat kličejo in sprašujejo, kaj pomenijo te črte na križišču. Zato smo prosili še za dopolnilne table, ki pojasnjujejo, da gre za intervencijsko pot, ki mora biti prosta,« o novi prometni signalizaciji pove Gregor Blažič, direktor-poveljnik Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto.

I. V.

Tudi na avtocesti bolje

Kot dodaja Blažič, se je v zadnjem času, odkar se reklamira reševalni pas za intervencijska vozila, zelo izboljšala predvsem situacija na avtocesti.

»Zdaj je na avtocesti red in vozila se ob zastoju dejansko vsa umaknejo na prehitevalni in odstavni pas. V naseljih je pa nekoliko drugače. Marsikomu ni jasno, da je cilj vožnje interventnih vozil s prižganimi modrimi lučmi, da reševalci pridejo mimo oziroma naprej. Vozniki, ki ustavijo svoje vozilo, ko vidijo modre luči, s tem lahko še dodatno ovirajo reševalce. Umakniti se je treba. Če to ni mogoče, je treba peljati naprej do primernega kraja, kjer se lahko umaknejo.«

Težava: višji robniki

Precejšnja težava so tudi ostri in po novih standardih višji robniki, ki onemogočajo, da bi običajna vozila brez poškodb zapeljala na pločnik in tako dala prostor intervencijskim vozilom. Na obnovljenem delu Seidlove ceste, pravi Blažič, je zdaj res problem.

»Pred prenovo so bili robniki visoki le kakšnih 5 cm in se je vsak lahko umaknil na pločnik, zdaj pa ne gre več. Precej lažje bi šlo, če bi bili robovi robnikov vsaj zaobljeni in ne tako ostri. Naš tovornjak je širok dva metra in pol in nekako se mora zriniti skozi promet.

Poleg tega pa v nasprotju z drugimi intervencijskimi vozili, policijo ali vozili nujne medicinske pomoči gasilsko vozilo skoraj nikoli ne pelje eno samo, ampak jih je vedno več. To imenujemo gasilski vlak.

Včasih se je pred gasilskimi tovornjaki peljalo še poveljniško vozilo, ki je delalo prostor za večja in širša vozila za sabo, zdaj pa, ker nas je malo in ker se gasilci med vožnjo tudi opremljajo, tega skoraj ni več, ampak gre spredaj že kar prvo napadalno vozilo. In vedno gre na intervencijo več tovornjakov. Če je prometna nesreča, dva, če je požar, pa tudi trije ali več.«

Glas ljudstva

Na Svet24 spremljamo utrip ljudi. Anketa o volitvah 2026

Selitev komaj čakajo

Precej boljše bo, ko se bo Gasilsko-reševalni center preselil v novo Regionalno središče za zaščito, reševanje in pomoč nasproti novomeške vojašnice v Bršljinu in ko bo tam v neposredni bližini zgrajena tudi zahodna novomeška obvoznica. Medtem ko je trenutno Regionalno središče za zaščito, reševanje in pomoč v fazi projektiranja, prihodnje leto naj bi bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi se začela v začetku leta 2027, se gradnja obvoznice oddaljuje nekam v nedoločeno prihodnost.

Poleg Gasilsko-reševalnega centra bodo prostor v novi stavbi dobile tudi druge službe s področja reševanja in zaščite – jamarska reševalna služba, Civilna zaščita Novo mesto, Radio klub Novo mesto, Uprava za obrambo, izpostava Uprave za reševanje Novo mesto z Regijskim centrom za obveščanje in Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sprva je bilo predvideno, da bi imela tam sedež tudi podvodna reševalna služba, ki pa se je medtem že preselila v svoje nove prostore tik ob reki Krki pod klančino Julijine brvi.

Novomeški gasilci selitev v nov in sodoben center že nestrpno čakajo. Njihovi sedanji prostori so bili pred več kot šestdesetimi leti sodobno urejen in opremljen gasilsko-reševalni center, ki pa danes niti približno več ne ustreza pričakovanim standardom. Na področju zaščite in reševanja se je v tem času marsikaj spremenilo. Gre za energetsko zelo potraten objekt, saj ni izoliran in ni bil nikoli energetsko obnovljen, primanjkuje garaž, operativnih prostorov za vaje in skladišč za opremo.