Arhiv Lokalno.si; A. H.

Čeprav nimajo te nič opraviti s kakšnim posebnim dnem na koledarju, pravimo, da je praznik kolin še vedno eden največjih praznikov slovenskega človeštva. Gre za tradicionalni obred zakola prašiča, ki je bil v preteklosti osrednji dogodek v kmečkih gospodinjstvih. Čas kolin torej nastopi, ko je hladno vreme, po navadi od novembra do januarja.

· Porumenela fotografija

Dobrote iz svinjaka: Koline, koline, koline so pri nas!

Postopek dela glede zakola in priprave mesnih izdelkov se prenaša iz roda v rod, pri čemer so vloge moških in žensk po navadi razdeljene. Ob kolinah so se v Sloveniji pripravljale številne mesne jedi, ki so bile namenjene takojšnji prehrani in shranjevanju za zimo. Nič ni šlo v nič. Uporabili so vse dele prašiča, od glave, katere meso se uporablja za krvavice, tlačenko, žolco, lahko se pa tudi prekajuje, vratu, hrbta, reber, potrebušine, stegen in parkljev do drobovine, kot so: možgani, jezik, jetra, ledvice, srce, pljuča, vranica, želodec, čreva in kri.

Arhiv Lokalno.si; A. H.

Mast, zaseka in ocvirki so od nekdaj igrali pomembno vlogo v prehrani, zlasti pozimi kot stranski produkt kolin. Ocvirki – nekoč vsakdan, danes skoraj del kulturne dediščine – se počasi, a vztrajno vračajo v moderne kuhinje. In ne samo kot nostalgija, ampak kot simbol iskrene, pristne hrane. Dolga leta je bila svinjska mast skoraj izgnana iz kuhinj. Danes pa se trendi znova obračajo.

Ustrezno ravnanje s prašiči pred zakolom je ključnega pomena z vidika zagotavljanja dobrobiti živali pa tudi ustrezne kakovosti mesa in s tem primernosti za predelavo. Ustrezno kakovost mesa lahko zagotovimo, le če so živali podvržene čim manjši ravni stresa, pri čemer morajo biti prilagojeni vsi postopki/ravnanja pred zakolom in ob zakolu. Večino izmed teh pa (predvsem z vidika varstva dobrobiti živali) predpisuje tudi veljavna evropska zakonodaja. Včasih je klal kar hišni gospodar. Pozneje so lahko naprosili sosede, danes pa po večini naprošajo poklicne in ljubiteljske mesarje. Ti domači mesarji še danes hodijo zlasti v času kolin od hiše do hiše, koljejo ter pomagajo pri predelavi mesa in pripravi za dimljenje.

Arhiv Lokalno.si; A. H.

Klanje predpisuje še vedno veljaven Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo (Uradni list, 117/2004), ki predpisuje način, preprečevanje nepotrebnega trpljenja živali, ravnanje z odpadki in uporabo mesa.

Trenutno je objavljen Predlog predpisa Pravilnika o pogojih za zakol živali za lastno domačo porabo izven obrata za zakol živali, v katerem je kar nekaj predlogov za spremembe, med drugim uvaja omejitev 2 GVŽ letno in natančen izračun dovoljenih zakolov, prinaša strožja pravila sledljivosti in zahteva usposobljene osebe za omamljanje večine živali. Z dnem uveljavitve tega novega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo (Uradni list RS, št. 117/04). Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2026 naprej.