Mladi gledališčniki osvajajo odre
V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.
Otroška gledališka skupina v Gorenju je nastala naključno. Še preden so se okoliški otroci, ki želijo nastopati na odru, združili, so imeli zanje že pripravljene kostume za predstavo Srote. Omenjeno gledališko predstavo so namreč že pred leti igrali otroci gledališke skupine iz Zasipa pri Bledu, ki jo vodi avtorica besedila in Frančeva hči Lucija Vidic. »Ker so v Zasipu zaradi epidemije nehali igrati to predstavo, so otroci kostume že prerasli. Hči mi je predlagala, da bi predstavo lahko igrali otroci v Gorenju, vendar bi mogel najprej poiskati tiste, ki bi želeli igrati na odru in bi jim bili podarjeni kostumi prav,« je povedal amaterski igralec Franc Fužir. In res, s predsednikom kulturnega društva sta v lokalnem okolju našla deset otrok in dva srednješolca, ki so bili s soglasjem staršev pripravljeni nastopiti pod gledališkimi lučmi.
Prepolna dvorana
Novonastala gledališka skupina je za predstavo Srote pod režisersko taktirko Franca Fužirja vadila od enkrat do dvakrat tedensko. Zaradi različnih šolskih dejavnosti so se otroci zbirali ob koncih tedna, zaradi bližine doma je večina otrok na vaje prišla kar peš. Čeprav je tematika predstave pretresljiva in govori o zgodbah otrok, ki so primorani odraščati v sirotišnici, so mladi igralci po besedah Fužirja igranje vzeli presenetljivo resno. »Predstavo smo hitro in dobro ›naštudirali.‹ Otroci so me ubogali, kar je za ta čas skoraj presenetljivo. Res je tudi, da sem toliko starejši, da so mogoče pred mano imeli malo strahospoštovanja,« z nasmehom pove režiser, ki je besedilo predstave tudi nekoliko dramaturško priredil.
Foto: osebni arhiv
Več preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 7. 11. 2024.
