Janko Kopušar; »Razvojne zmogljivosti naše občine se krčijo«
Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki praznuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgrajenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta.
Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, mora ministrstvo urediti še sistem odvodnjavanja ter železniški peron nekoliko podaljšati in ga opremiti. Podhod pod železniško progo, ki zagotavlja varnost pešcev, je pred časom že predalo namenu.
V sodelovanju z državo nameravate do konca mandata uresničiti tudi tri naložbe, ki se nanašajo na posodobitev cestne infrastrukture. Kako daleč so prizadevanja in kaj bo novega?
Posodobiti nameravamo regionalno cesto skozi Rečico ob Paki ter odsek od podhoda čez železniško progo do poslovne cone. Prav tako bomo uredili krožišče v Gorenju. In ko smo že pri državnih naložbah, je prav, da opozorim na novozgrajeno medobčinsko kolesarsko stezo od Velenja do Mozirja, ki je speljana tudi skozi našo lokalno skupnost. Sicer pa smo v zadnjem letu obnovili nekaj krajših cestnih odsekov, pripravljamo se tudi na gradnjo kanalizacije v Rečici ob Paki. Denar je naša občina pridobila iz nacionalnega programa Načrt za okrevanje in odpornost, s čimer smo se zavezali, da bomo kanalizacijo zgradili do konca naslednjega leta. To bo za našo lokalno skupnost velika pridobitev, na katero čakamo že desetletje.
Veliko škode in dela so vam povzročile lanske avgustovske poplave. Posledice na javni infrastrukturi še odpravljate?
Seveda. Kar nekaj dela nas še čaka. Poplave so na štirih mestih poškodovale občinski vodovodni sistem, ki smo ga začeli najprej popravljati. Prenovo smo končali letos spomladi. Trije cestni odseki so bili zaradi sproženih plazov nekaj časa neprevozni. Sanirati moramo osem plazov. Narasle vode so uničile tudi otroško igrišče, ki smo ga že prenovili in je na njem ponovno prisotno veselo otroško vzdušje.
V vaši občini je za preselitev predvidenih 34 stanovanjskih hiš, kar pomeni, da bo dom moralo zapustiti približno sto občanov. To je velik stres za ljudi. Kako ga prenašajo?
Pogosto poudarjam, da poplave in plazovi niso uničili le stavb, cest, kanalizacije ter mostov, boleč pečat so pustile tudi na ljudeh, saj so se znašli v hudi stiski. Država, ki je obljubljala hitro in učinkovito pomoč, je ponovno zatajila,
Tudi vi ste torej eden tistih županov, ki kritizirajo prepočasno odzivnost pristojnih državnih služb.
Saj ne rečem, da s predstavniki države ne sodelujemo pri iskanju rešitev, a vse skupaj poteka preveč počasi. Ljudje so upravičeno nejevoljni, jezni, žalostni. Kot sem omenil, je v naši občini za preselitev predvidenih 34 stanovanjskih hiš. K nam se želi preseliti nekaj družin iz sosednje braslovške občine, kjer so bile njihove hiše prav tako poplavljene. Našli smo prostor za nadomestne gradnje stanovanjskih hiš, a pridobivanja soglasij različnih strokovnih služb pri spremembi občinskega prostorskega načrta (OPPN) so dolgotrajna. Žal vse poteka prepočasi, vsak dan se ukvarjamo s tem, a ljudem še vedno ne moremo omogočiti začetka gradnje. Občina je zagotovila vse, kar je treba, zapleta se na državni ravni. Občina na primer predlaga lokacijo za novogradnjo, ta predlog posreduje pristojnim državnim službam v odobritev. Na odgovor čakamo tedne in mesece. Če nam ga zavrnejo, poiščemo novo. In potem spet čakamo. Tako se vrtimo v začaranem krogu. (Foto: arhiv NT/Sherpa)
Intervju si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024
