Branje je potovanje: podelitev bralnih značk za odrasle in predstavitev haiku poezije

»Branje je potovanje – včasih skozi lastne, včasih skozi tuje sanje.« Večer se je pričel z mislimi novomeških dijakov o branju, ki ga vsak od nas doživlja na svoj način, kljub temu pa nas povezuje in združuje. Prav iz omenjenega razloga je letos Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta pričela z Bralno značko za odrasle in svojim najzvestejšim bralcem v branje ponudila pester izbor knjig, ki so ga bralci z navdušenjem sprejeli. Izbirali so lahko namreč med 14 aktualnimi deli domačih in tujih avtorjev, katerih povezovalna nit je bil humor. Za osvojitev bralne značke je bilo potrebno prebrati vsaj 5 del, kar je uspelo 11 udeležencem, ki so na zaključni slovesnosti poleg bralne značke prejeli še knjigo Dogodek v mestu Gogi: faksimile rokopisa z vzporednim diplomatičnim prepisom in študijami, ki jo je Knjižnica Mirana Jarca izdala ob stoletnici rojstva novomeškega dramatika Slavka Gruma.
Namenov bralne značke je več; od tega, da oživljamo spomine na branje v šolskih letih, predstavimo knjižne novosti ter kvalitetna literarna dela domačih in tujih avtorjev, do tega, da skušamo dvigniti bralno kulturo ter spoznavamo pestrost bralnih okusov in navad. Seveda pa ne smemo pozabiti na najpomembnejše – na zgolj užitek ob branju.
V drugem delu večera nas je Mira Grahek popeljala v skrivnostni svet haikujev. To je trivrstična japonska pesniška oblika, ki je vse bolj priljubljena tudi pri nas. Gre za krajšo pesem, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Kljub temu, da je haiku tematsko svoboden, se najpogosteje intenzivno osredotoča na trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. »Pri tem je pomembno tudi tisto, kar ni napisano oz. tisto, kar lahko bralci razberemo med vrsticami«, je na torkovem tematskem srečanju iz cikla Zgodbe izpod pulta, poudarila predavateljica Mira Grahek, ki je predstavitev haikujev popestrila z lastnimi fotografijami, ki vizualno dopolnjujejo vsebino posameznega haikuja. Opozorila je tudi na težave pri prevajanju haikujev iz izvornega jezika, ki nastanejo zaradi kulturnih razlik predvsem v vzhodnem in zahodnem dojemanju narave ter seveda zaradi razlik v strukturi jezika. Ob branju prevedenega haikuja naj bi se bralec tako kar najbolj približal občutkom pesnika v trenutku zapisa haikuja. Da so tudi naši najmlajši bralci še kako vešči v skladanju haikujev, so dokazali v nadaljevanju ob predstavitvi haiku poezije, s katero so učenci enajstih dolenjskih osnovnih šol že tretjič sodelovali na natečaju v organizaciji OŠ Franceta Bevka Tolmin. O njihovi nadarjenosti in usklajenosti s čudovitimi fotografijami Mire Grahek se lahko prepričate na razstavi Ujeti trenutki v spodnjih prostorih Knjižnice Mirana Jarca.
Knjižnica Mirana Jarca