Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar se je ozrla v čas epidemije in povzela dogajanje v njihvi zdravstveni ustanovi v prvem in drugem valu.

»V spomladanskem delu leta smo veliko časa namenjali organizacijskim spremembam tako prostora, opreme kakor tudi kadrov, da bi bili pripravljeni v primeru potrebe po sprejemu in zdravljenju bolnikov okuženih s SARS-Cov-19. Glede na to, da so sprejeti ukrepi na nivoju države dokaj uspešno zamejili širjenje okužb v družbi, nismo bili soočeni s potrebo po sprejemu in zdravljenju bolnikov, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo,« pove Hribarjeva.

Skladno z načrtom države so pozitivne paciente, ki so potrebovali bolnišnično obravnavo, pošiljali na zdravljenje v eno od štirih za to določenih bolnišnic v Sloveniji – UKC Ljubljana, Maribor, Kliniko Golnik ali SB Celje.

V Splošni bolnišnici Brežice so v spomladanskem delu epidemije organizirali sivo in rdečo cono v Urgentnem centru. Tu so zagotovili obravnavo vsem bolnikom s sumom na okužbo z virusom – tako internističnim kot kirurškim pacientom, otrokom in nosečnicam. Spomladanski del je zaznamovala tudi z odredbo odrejena prekinitev izvajanja specialističnih ambulant in naročenih operacij, razen s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Že v mesecu maju pa so pričeli ob sprostitvi opravljanja zdravstvene dejavnosti, izvajati tako specialistično ambulantno dejavnost, funkcionalno diagnostiko kakor tudi naročene operacije.

Program je potekal v nekoliko omejenih možnostih zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb, vse do jeseni, ko se je pričela epidemiološka slika v Sloveniji v drugi polovici septembra hitro poslabševati.

12. oktobra prvi covid bolniki

Kot pove direktorica, so že v poletnih mesecih pripravili načrt o organizaciji dela v primeru potreb po odprtju covid oddelka tudi v SB Brežice, v začetku oktobra pa so bili soočeni z dejstvom, da tudi s povečevanjem števila postelj za covid bolnikov v bolnišnicah drugega kroga ne bo možno zagotoviti vseh potreb prebivalcev v Sloveniji. Zato so skladno z dogovorom z ministrstvom za zdravje 12. oktobra sprejeli prve covid bolnike.

V prvi fazi so obravnavi teh bolnikov namenili 15 postelj. Najprej je bil v bolnišnici odprt le negovalni oddelek, v katerega so začasno namestili svoje oskrbovance iz Domov upokojencev (DSO) in sicer za največ tri dni. Ta čas je bil v DSO namenjen vzpostavitvi rdečih con, v katere so nato vrnili oskrbovance.

Že po dveh tednih pa so pričeli sprejemati tudi paciente na zdravljenje, zato so število covid NBO postelj zmanjšali na 10, za akutno obravnavo bolnikov pa namenili 15 postelj. Covid oddelek se je tako iz prvotnih 15 postelj povečal na 25 postelj. Zadnje 4 tedne zagotavljamo za zdravljenje COVID bolnikov 45 postelj – to je cel Interni oddelek bolnišnice. To predstavlja kar 40 odstotkov posteljnih kapacitet bolnišnice za akutno obravnavo na vseh oddelkih.

»Zaradi navedenega smo Interni oddelek za necovid bolnike prestavili na del kirurškega oddelke – in sicer travmatološki del, zato smo morali odpovedati izvedbo vseh napovedanih ortopedskih operacij. Zaradi velikih kadrovskih potreb na novih deloviščih, smo morali zmanjšati obseg dela v internističnih ambulantah. Trudimo se, da te preglede kljub temu zagotavljamo poleg tistim, ki imajo napotnico nujno in zelo hitro, tudi ostalim,« pove Hribarjeva.

Največ naenkrat 48 covid bolnikov

V jesenske času se je v brežiški bolnišnici zdravilo hkrati največ 48 covid bolnikov. Do pred dveh tednov nazaj je bila več kot polovica pacientov iz drugih regij Slovenije, veliko število pacientov je bilo pripeljanih iz domov upokojencev. Prevladujejo Posavci, približno polovica bolnikov prihaja iz domov upokojencev. Povprečna starost bolnikov je 77 let.

Intenzivno terapijo zagotavljajo zadnje tedne. Za ta namen imajo na razpolaga dva ventilatorja.

Največja težava so kadri

»Trenutno največja težava je zagotavljanje potrebnih kadrovskih zmogljivosti, saj se bolezen pojavlja tudi med zaposlenimi. Na srečo sočasna odsotnost do sedaj ni predstavljala več kot 6 odstotkov vseh zaposlenih, zavedamo pa se, da se lahko situacija hitro spremeni, saj so zaposleni izpostavljeni SARS-Cov-19 virusu ne le na delovnem mestu, temveč tudi v domačem okolju. In Posavje je zelo obremenjena regija,« pove Anica Hribar.

Težavo v bolnišnici povzročajo tudi večposteljne sobe, predvsem na ostalih, necovid oddelkih, kjer občasno potrebujejo ustrezne prostore za izolacijo. To je sicer možno organizirati tudi v sedanjih večposteljnih sobah, vendar na račun zmanjšanja posteljnih kapacitet (prazne postelje v sobi za izolacijo).

»Težava, s katero smo se soočili, je tudi organizacija čistih in nečistih poti v objektih, ki so med sabo povezani v enovit kompleks. Rešitev vstopa in izstopa zaposlenih preko za to urejenega montažnega stopnišča na zunanji strani objekta B in ureditvijo posebnega sanitarnega prostora med nečistim in čistim delom covid oddelka, lahko označimo za dokaj inovativno rešitev,« pove direktorica bolnišnice.

Na srečo se bo v roku dveh mesecev zaključila gradnja novih prostorov za intenzivno terapijo, v katerih bodo lahko zagotovili tudi invazivno ventilacijo covid pacientov. Bolnike, ki jo potrebujejo, trenutno premeščajo v druge bolnišnice v Sloveniji.