Sašo Švigelj

Če je ob pozivih k zagotavljanju osebnih zalog za primer vojne še ne tako dolgo nazaj ljudi spreletaval srh, so besede, kot so »vojna«, »možnost oboroženega konflikta«, »tveganje za tretjo svetovno vojno«, izgubile zlovešč naboj. Nenormalno tako postaja normalno, in to največ po zaslugi nenormalnih, med katerimi se kdo ob desettisočih pobitih ljudeh v vojni celo zmore lahkotno pogovarjati o prostorskem urejanju plaže na sredozemski obali. Sprevrženo do konca.

Ljudskih množic taka nova »normalnost« oziroma nova realnost več ne žene v obup, vsaj ne v tak obup, ki bi jih prignal v odkrit javni protest proti militantnim klikam. Še manj so obupani politiki. Ti, kot se obnašajo, obupa ob truplih otrok in žensk, kaj šele vojakov, psihično sploh niso zmožni. Zanje se zdi, da so izbrisali iz zavedanja sočutje, tako da so zdaj samo še mesnate posode, v katerih brbota čorba, sestavljena iz brezčutja, zamolčevanja resnice, sprenevedanja, nenačelnosti, političnega kupčkanja, diktatorskih praks in kar je še takih »vrlin«, ki ohranjajo oblast. Ameriški predsednik Donald Trump je v naprezanju, da bi postal omenjeni lik, dospel zelo daleč. Ali mu je v tem pogledu raven Netanjahu oziroma koliko ga prekaša, je stvar presoje, mogoče bo predmet sodbe. Do Putina bi bilo krivično, če bi trdili, da ne spada v njuno družbo.

V takem organiziranem svetovnem kaosu so se 24. in 25. junija v Haagu zbrali voditelji držav in vlad Nata. Ta vrh je imel jasen cilj: zvišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP. Vrha v Haagu se je udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom predsednika vlade Roberta Goloba. S seboj je imela gradivo z oznako »interno« s slovenskimi izhodišči. Zdaj, ko je vrh Nata že za voditelji držav in za nami vsemi, se je v Sloveniji razplamtela strankarska debata o tem, kako se je kdo iz vladne koalicije obnašal do gradiva, ki je romalo v Haag. Stranki SD in Levica trdita, da nista podprli petodstotnega zvišanja. Bolj ko se odmika vrh Nata, manj jasno bo, kako je kdo glasoval. Politična igra, ki smo ji priče, je premišljena. Stranki SD in Levica trdita, da sta premierja pozivali, naj ne privoli v petodstotno zvišanje. Ob tem navajata, da v gradivu nista zasledili zanju sporne zaveze. Videti je, kot da se ravnata po taktiki: si za in si proti, torej »čist« v obeh, sicer različnih, pogledih, in naj se zgodi, kar se ima zgoditi po volji Donalda Trumpa, vrhovnih poveljnikov Nata in drugih vpletenih v brezpogojno doseganje petih odstotkov BDP za obrambo.

Na koncu koncev nas doleti vprašanje, kaj bomo počeli z odstotki BDP, namenjenimi obrambi, obenem smo pred vprašanjem, kaj bomo počeli, če v omenjeno norem svetu ne bomo namenjali za obrambo petih odstotkov BDP.