Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ambrozija: izkoreniniti nemogoče, nujno vsaj zatirati


M. M.
18. 8. 2012, 12.00
Posodobljeno
05. 09. 2012 · 12:23
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

ambrozija_mbj.jpg
M. B.-J., arhiv DL
O zatiranju ambrozije bodo govorili na četrtkovi okrogli mizi v Črnomlju. (Foto: M. B.-J., arhiv DL)

##IMAGE-3403288##

V avgustu in septembru se v zraku poveča koncentracija cvetnega prahu pelinolistne ambrozije, ki dovzetnim ljudem povzroča težave senenega nahoda. K temu ne pripomore samo ambrozija, ki raste v bližnji okolici, ampak lahko cvetni prah te vetrocvetke k nam zanese tudi z rastišč v sosednji Hrvaški, Madžarski ali drugih delov vzhodne Evrope. Na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja med drugim opozarjajo, da se je začela glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije, v SV Sloveniji in krško-brežiški kotlini lahko doseže visoko koncentracijo. Tudi drugod po Sloveniji lahko koncentracija doseže vrednost, ki povzroča zdravstvene težave.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, so obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije sprejeli v več državah srednje in vzhodne Evrope, a se je ne da več izkoreniniti. Je pa treba zadrževati njeno širjenje v predele, kjer še ni vsesplošno navzoča, in jo zatirati, da masovno ne cveti, semeni in povzroča škode. Tudi v Sloveniji je že tretjo rastno dobo v veljavi odredba, ki imetnikom zemljišč nalaga izvajanje ukrepov obvladovanja ambrozije. Kadar raste v manjših združbah v naseljih in vrtovih, je najbolj učinkovito puljenje celih rastlin, sicer pa večkratna košnja ali mulčenje še pred njenim cvetenjem, lahko tudi v kombinaciji z drugimi metodami. Tudi v tem času še ni prepozno za njeno odstranjevanje, saj večinoma še ne tvori semen, s katerimi se sicer razmnožuje.

Ker se v Slovenijo širi zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic in vodotokov, je treba poskrbeti za njeno uničenje, da se ne zanese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko hud plevel, ki močno znižuje pridelke. Pri sedanji tehnologiji pridelave v kmetijstvu, kjer se stremi za čim manjšo uporabo herbicidov ali pa gre celo za ekološko pridelavo, lahko pride do neobvladljivih težav v primeru povečanega populacijskega pritiska ambrozije v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal (okopavine, koruza, ozimna žita). Kmetijski pridelovalci najdejo napotke za zatiranje ambrozije v rednih napovedih službe za varstvo rastlin v tiskanih strokovnih nasvetih ali elektronskih medijih . Na elektronsko prejemanje obvestil se lahko brezplačno naročijo vsi zainteresirani. Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, da pričnejo odstranjevati ambrozijo takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti, brežin ali posameznih njivah. Zlasti se po spravilu pridelkov ne smejo zapleveliti krompirišča in žitna strnišča, saj seme ostane dolga desetletja v tleh in škoduje vsej nadaljnji pridelavi.

Ambrozija je sicer nezahtevna rastlina in se hitro naseli na neporaščenih tleh, kot so nasutja zemljišč, trajne in začasne deponije, degradirana območja, drenažni kanali, torej na nekmetijskih zemljiščih. Imetniki teh zemljišč (na primer lastniki, upravljavci) so dolžni tudi tu poskrbeti za njeno zatiranje. Koristno je vedeti, da v gosto poraščenih tleh ambrozija hitro izgubi svojo tekmovalno sposobnost, zato je treba po košnji in puljenju ambrozije s travinja travno rušo zgostiti z dosejevanjem trave. Tudi za ta ukrep sta avgust in prva polovica septembra najbolj primeren čas. Travno seme lahko brez obdelave tal dosejemo med sveže pokošeno travinje in poskrbimo, da bo prišlo v stik s tlemi (npr. z valjanjem tal). Dosejevanje bo uspešno, če bo opravljeno pred dežjem.

V zadnjih dveh letih je Fitosanitarna inšpekcija ambrozijo potrdila na več sto lokacijah. Največ prijav nesaniranih rastišč je bilo v upravnih območjih Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Imetniki zemljišč so v vseh primerih ukrepali po izreku opozorila z odstranitvijo ambrozije. Območja ukrepanja si je mogoče ogledati na spletni strani, kjer je mogoče tudi oddati spletno prijavo lokacije strokovnim službam.

Spremljanje cvetnega prahu v Sloveniji že od leta 1996 izvaja Inštitut RS za varovanje zdravja, ki se povezuje v evropsko mrežo s sedežem na Dunaju. Po njihovih podatkih sezona pojavljanja cvetnega prahu povprečno traja od 7. avgusta do 28. septembra, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem dodajmo, da KGZ Novo mesto organizira okroglo mizo o zatiranju ambrozije v Beli krajini, ki bo v četrtek v Črnomlju.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.