V Petrolu so se odzvali na pismo ministra Jevška: to mu odgovarjajo
V družbi Petrol so se odzvali na odprto pismo ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška. Vlado in ministrstva so pozvali k vzpostavitvi dialoga ter iskanju skupnih in dolgoročnih rešitev

V pisnem odzivu, ki smo ga pridobili v uredništvu, predsednik uprave Petrola Sašo Berger odgovarja na ministrove včerajšnje očitke. Jevšek je namreč kritiziral odločitev največje slovenske energetske družbe, da zaradi nestrinjanja z vladno uredbo o cenah naftnih derivatov zapre več bencinskih servisov v manjših krajih ter ustavi sponzorstva in razvojne projekte.
Kot zapiše Berger, se v Petrolu strinjajo s kohezijskim ministrom, ki poudarja, da je dialog ključnega pomena. »Zato si že dalj časa prizadevamo prav za odprt, strokoven in argumentiran dialog z vlado in pristojnimi ministrstvi,« izpostavlja Berger in navaja, da so jim od začetka veljavnosti novega regulatornega okvira za oblikovanje cen pogonskih goriv pa do danes skupaj s stanovskima organizacijama, Trgovinsko zbornico in Slovenskim nacionalnim naftno-plinskim komitejem, poslali več kot 50 »strokovno utemeljenih predlogov, analiz in strokovnih rešitev«. V njih so trgovci z naftnimi derivati opozarjali, da trenutna regulatorna ureditev »poslovno ni vzdržna«.

»Vladi in ministrstvom so bili predstavljeni tudi izsledki 8 neodvisnih strokovnih študij priznanih slovenskih in tujih avtorjev, ki enotno potrjujejo, da trenutni model regulacije cen povzroča poslovno škodo vsem trgovcem z naftnimi derivati. Doslej na nobeno od teh konkretnih in konstruktivnih pobud nismo prejeli strokovno utemeljenega odziva,« zapiše Berger.
Zapiranje nedobičkonosnih prodajnih mest
Predsednik uprave Petrola pojasnjuje, da so bili zaradi regulatornega okvirja in učinkov, ki jih ima ta na poslovanje družbe, primorani sprejeti »negativne ukrepe«, med katere sodi tudi zaprtje bencinskih servisov v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Ta prodajna mesta za v Petrolu označili za »neprofitabilna«, vendar pa so za lokalno prebivalstvo izjemno pomemba. V objektu bencinskega servisa v Petrini je delovala poslovalnica pošte, tam sta bila tudi minimarket in bankomat.
»Verjemite, zapiranje posameznih prodajnih mest ni ne želja ne dolgoročen cilj Petrola. Gre za začasni ukrep, ki ga pogojuje zgolj trenutna regulacija, ki ne omogoča pokrivanja osnovnih stroškov poslovanja, še manj pa investicij v zeleni prehod in mednarodne konkurenčnosti slovenskih trgovcev z naftnimi derivati,« Jevšku sporoča Berger in dodaja, da vodstvo Petrola nobenega začasnega ukrepa vodstvo ni sprejelo brez predhodnega razmisleka.
»Petrol ni podjetje brez posluha, kar smo s stabilnim poslovanjem, z razvojnimi in družbeno odgovornimi aktivnostmi kontinuirano dokazovali. Smo pa tudi gospodarska družba, ki mora dolgoročno zagotavljati poslovno vzdržnost, dolgoročno oskrbo z energenti, spoštovati ekonomske cilje in pričakovanja vseh svojih delničarjev ter omogočati prehod v zeleno prihodnost,« nadalje pojasnjuje prvi mož Petrola.
Sistematično naraščanje dajatev razlog za skrb
Berger še meni, da je težko govoriti o »vzdržnem in stabilnem ravnovesju« med trgovskimi maržami in dajatvami, če pri litru prodanega bencina trgovec dobi 9,9 centov, država pa 86 centov. Iz trgovske marže pa se krijejo stroški dela, najemnin ter transporta in skladiščenja naftnih derivatov.

Pri tem predsednik uprave Petrola stanje na slovenskem trgu primerja s stanjem na hrvaškem. Trdi, da bi bile maloprodajne cene dizelskega goriva zaradi dajatev v Sloveniji še vedno višje kot na Hrvaškem, tudi če bi trgovska marža na dizelsko gorivo znašala 0 evra.
Poziv k dialogu
V imenu uprave Petrola njen predsednik poudarja, da si še naprej želijo »vzpostaviti dialog z vlado in ministrstvi za oblikovanje vzdržnega regulatornega okvirja, ki bo temeljil na strokovnih podlagah, primerljivih praksah in mednarodnih izhodiščih«.
Berger predlaga, da z Jevškom skupaj obiščeta izbrane župane v okoljih, kjer je Petrol zaprl svoja prodajna mesta. Meni, da bo to »priložnost za pojasnitev situacije in konstruktiven pogovor o izzivih, ki jih prinaša trenutni regulatorni okvir«.
»Prepričan sem, da bomo z dialogom prispevali k večjemu razumevanju, boljšemu odločanju in predvsem iskanju skupnih, dolgoročno vzdržnih rešitev — v korist Ijudi, lokalnega razvoja in stabilne energetske oskrbe,« v svojem odzivu še sklene Berger.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se