Po sladkih bilancah previdni obeti
Rezultati so bili rekordni, a čuti se vse več pritiska na kadre, konkurenčnost in stroške poslovanja.
Medtem ko je politika leto 2025 večinoma preživela pod teflonsko prevleko, se je gospodarstvo spopadalo z bolj neposredno realnostjo birokratskih zapletov, tujih prevzemov in napovedi, ki bodo v prihodnjih mesecih pomembno vplivale na trg dela in krvno sliko v naši regiji.
Rekordna bilanca
Sredi leta 2025 je Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) skupaj z Ajpesom predstavila poslovne rezultate za leto 2024, ki so bili kljub nestabilnemu gospodarskemu okolju zelo dobri. Pomursko gospodarstvo je prvič preseglo mejo štirih milijard evrov prihodkov, kar pomeni 14-odstotno rast. Neto čisti dobiček se je ustavil pri 163 milijonih evrov in bil skoraj za četrtino višji kot leto prej. V regiji je poslovalo 1939 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 17.540 ljudi.
PGZ je ob tem poudarjala, da gre za najvišjo rast dobička med slovenskimi regijami, vendar so ob tem zazvenela tudi opozorila. Dodana vrednost na zaposlenega v višini 51.277 evrov ostaja občutno pod slovenskim in še posebej ljubljanskim povprečjem, kar kaže na strukturne omejitve pomurskega gospodarstva.
Infrastruktura, birokracija in umeščanje v prostor
V turizmu je bil izplen leta 2024 zelo dober, obeti za leto 2025 pa pozitivni. Peta zvezdica hotela Vivat je pomemben mejnik, ki Pomurju daje prepotrebno razsežnost destinacije višjega cenovnega razreda. Pred dokončanjem je še nekaj zanimivih velikih turističnih investicij, podprtih z državnim in evropskim denarjem, večina jih je ravno na območju turistično najbolj priljubljene pomurske občine, Občine Moravske Toplice.
Do premikov je prišlo in še prihaja na stanovanjskem področju. Zeleni dvor v središču Murske Sobote, ki prinaša 76 stanovanj, je dokončan, zrasel je nov blok v Lendavski ulici s 44 stanovanji, v Lendavi pa republiški stanovanjski sklad gradi dva stanovanjska bloka s skupno 80 stanovanji. To je sicer še daleč od potrebnih 1000 stanovanj v regiji, kolikor naj bi jih primanjkovalo, in daleč od obljubljenih.
Veliki infrastrukturni projekti so ključni za poganjanje gospodarske rasti. Takšen je nedvomno tudi projekt gradnje nasipov ob reki Muri, ki je na različnih odsekih na obeh bregovih vendarle prešel v izvedbeno fazo. Grenak priokus pri skoraj 50-milijonski investiciji ostaja zaradi neusklajene trase na levem bregu, za katero bo očitno moralo preteči še nekaj vode, da bodo kmetijci in naravovarstveniki našli soglasje, nato pa država še denar.
S prostorskimi izzivi je povezanih kar nekaj razvojnih projektov, od namakanja iz reke Mure do prepotrebne gradnje daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo. Z velikimi pričakovanji medtem čakamo na trenutek, ko bo objavljeno javno naročilo za gradnjo vzhodne soboške obvoznice. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja že več mesecev obravnava murskosoboška upravna enota.
Neznanka ob tem ostaja sebeborski zadrževalnik, za katerega je očitno problem najti nekaj milijonov evrov in se iščejo poti, kako več financiranja prevaliti na moravskotopliško in soboško občino. Električno omrežje v Pomurju se še posebej v zadnjem obdobju srečuje s številnimi težavami, neurejena infrastruktura pa ostaja tudi resna ovira za nove investicije.
Na področju energetske infrastrukture velja pripomniti še, da je bilo jeseni napovedano, da bo tudi formalno odvzeta koncesija Dravskim elektrarnam za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. Energetska politika se medtem usmerja v izrabo sončne energije, čeprav je trasiranje poti agrofotovoltaiki na območju Krajinskega parka Goričko naletelo na precej negativne odzive, tudi zavoda, ki nad parkom bedi.
Stečaji in demografija
Leto ni minilo brez stečajev. Posebej odmeven je bil stečaj Beltinke, podjetja z več kot 70-letno tradicijo proizvodnje pletenin v Sloveniji, stečaj zasebnega zavoda Domania v Puconcih pa je dodatno razgalil razpoke v sistemu dolgotrajne oskrbe. Ta ostaja eden ključnih izzivov, ki se bodo v vsej teži pokazali šele v letu 2026.
V izteklem letu se je končal stečaj družbe Moda Mi&lan, pri čemer je kompleks prešel v last madžarskega kapitala. Skoraj dve desetletji pa se vleče stečajni postopek Pomurke, pri čemer so sredi leta nekdanji zaposleni prejeli dobrega pol milijona evrov oziroma 30 odstotkov tega, kolikor jim je bil nekdanji pomurski živilski gigant dolžan.
Hkrati se nadaljujejo dolgotrajni in vse bolj neprijetni postopki v zvezi s stečajem Javnega podjetja Prlekija in javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan. Gre za postopke, ki se bodo bržkone preselili tudi na sodišča, kjer bo moralo priti na dan marsikaj, kar je bilo doslej potisnjeno na rob.
Pomurje se ob tem vse izraziteje sooča z demografskimi izzivi, ki že povzročajo pretrese na trgu dela. Delavci iz Indije, Nepala in Filipinov danes tvorijo že več kot osem odstotkov delovne sile. Brez njihovega prispevka bi se proizvodnja v predelovalni industriji, gradbeništvu in logistiki bistveno upočasnila ali celo obstala, vendar tuja delovna sila dolgoročno ne more biti sistemska rešitev. Vprašanje kadrov se zato vse bolj zaostruje tudi ob načrtovani gradnji novih domov za starejše v Dobrovniku, Kobilju in Šalovcih, kjer bo poleg objektov ključen izziv zagotoviti dovolj usposobljenega osebja za delovanje.
Pričakovano poslabšanje napovedi
Ob koncu leta se je nekoliko ohladil tudi makroekonomski optimizem. Banka Slovenije je v zadnji napovedi gospodarskih gibanj ponovno poslabšala oceno rasti slovenskega BDP v letu 2025 in jo znižala na en odstotek, potem ko je junija še napovedovala 1,3-odstotno rast. Poslabšanje napovedi je skladno z ocenami drugih institucij, od Umarja do Evropske komisije in OECD, in potrjuje, da letošnje okrevanje ostaja krhko in neenakomerno. Napovedi za prihodnja leta ostajajo previdne.
Banka Slovenije za leto 2026 napoveduje 2,2-odstotno rast BDP, v letih 2027 in 2028 pa 2,4- oziroma 2,1-odstotno. Ključni dejavnik rasti bo v celotnem napovednem obdobju zasebna potrošnja, podprta z razmeroma robustnim trgom dela in rastjo realnega razpoložljivega dohodka, pomembno vlogo bodo imeli dvigi plač v javnem sektorju in uvedba zimskega regresa.
Državne investicije, financirane tudi s pospešenim črpanjem evropskih sredstev, bodo tudi v letu 2026 eden glavnih motorjev gospodarske rasti, medtem ko naj bi se zasebne investicije vidneje okrepile šele ob umirjanju trgovinske negotovosti in z zamikom učinkov rahljanja denarne politike. Razmere v zasebnem sektorju bodo po ocenah centralne banke ob prehodu v novo leto še naprej zahtevne, bolj uravnoteženo in dolgoročno vzdržno rast pa pričakujejo šele od leta 2027.
Tveganja za gospodarsko rast ostajajo pretežno negativna. Od protekcionizma in trgovinske negotovosti do domačih strukturnih omejitev, neugodnih demografskih trendov in omejenega fiskalnega prostora. To je za regije, kot je Pomurje, dodatno opozorilo, da bo vpliv državne aktivnosti v prihodnjih letih ključen, a hkrati omejen.
TOP4 (in še več) zgodb pomurskega gospodarstva
1. Poklonili smo se najboljšim
Deveti izbor pomurskega podjetja leta, ki ga je medijska hiša Vestnik pripravila v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico, je znova pokazal, da regija premore močna, stabilna in prilagodljiva podjetja. V kategoriji velikega podjetja je slavila Radenska iz Boračeve, ki je bila izbrana tudi za najboljšega zaposlovalca, med srednje velikimi podjetji je kipec prejelo podjetje Transpak iz Murske Sobote, med malimi pa SEMS iz Ljutomera. Po izboru bralcev Vestnika je naziv podjetja leta pripadel Gostilni – Pizzerii Nona. Prireditev je zaznamoval nastop predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je v govoru neposredno opozorila na slabšanje poslovnega okolja, pomanjkanje sistemskih spodbud in zaostajanje države pri konkurenčnosti ter privabljanju investicij.
2. Obujen duh Mure
Med simbolnimi gospodarskimi zgodbami leta ima posebno mesto podjetje Leloteks z blagovno znamko Lelosi, ki je v prostorih nekdanje Mure ob njeni stoletnici ponovno zagnalo proizvodnjo in vsaj delno obudilo industrijskega duha mesta, brez državnih subvencij in z jasno tržno logiko. Alfa in omega projekta, kamniški podjetnik Matej Slapnik, obljublja več kot 100 novih zaposlitev.
3. Tudi Kekec hrvaški?
Odmevala je še nedokončana saga o prodaji podjetja Osem, ki v rokah drži priljubljeno blagovno znamko Kekec. Lastnik soboške družbe Miroslav Flisar je popustil ugodni ponudbi hrvaške multinacionalke Atlantic Grupa, s čimer se bo kultna pašteta pridružila družini Argeta, še ena redkih starih domačih blagovnih znamk pa bo hrvaško obarvana, kakor pred tem Panvita. Poslu sicer še zmeraj ni zelene luči prižgala Agencija za varstvo konkurence, kjer se bo morda zapletlo.
4. »Prekmurski« sklad na pohodu
Pomemben pečat na gospodarskem zemljevidu regije pušča sklad zasebnega kapitala Advance Capital Partners, ki ga vodi Prekmurec Aleš Škerlak. Sklad je v letu 2025 prevzel več kot 60-odstotni delež trgovca z obutvijo Mass, kupil tudi 80-odstotni delež IT-podjetja Mikrocop in še pred tem Unitur s smučiščem Rogla in Termami Zreče. Vodenje Uniturja je jeseni prevzel Tadej Ružič, aktualni predsednik razvojnega sveta pomurske regije, kar utrjuje vpliv pomurskega kapitala in kadrov tudi zunaj regije.
Ne nazadnje ...
Leto 2025 je zaznamovalo še več razvojnih in strukturnih premikov, ki bodo v kratkem obrodili sadove. Ready to go je projekt steklenjakov v Žitkovcih, za katerim stoji eden najbogatejših Slovencev, Boštjan Bandelj. Obljubljen je doprinos k slovenski samooskrbi in več kot 100 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in nadpovprečnimi plačami.
Medtem je vlada podelila prvo raziskovalno geotermalno koncesijo turškemu investitorju za območje Lendava, prav tako je bil uradno kot naložba državnega pomena prepoznan projekt mednarodnega logističnega centra v Lipovcih.
Podjetje Farmtech se je v letu 2025 dokončno preoblikovalo v Komptech in opustilo klasično kmetijsko mehanizacijo. Planika je zaradi upada naročil krčila proizvodnjo in odpuščala delavce, a je hkrati z odprtjem nove sodobne trgovine pokazala, da se ne namerava povsem umakniti z domačega terena.
V ozadju vsega ostaja dejstvo, da bo leto 2026 zaznamovano z močnim valom javnih investicij zaradi nujnega črpanja evropskih sredstev, kar bo še dvignilo cene izvajalcev in pritisk na trg, medtem ko so cene gradbenih materialov in surovin kljub umiritvi inflacije še naprej visoke.
Največje poglavje leta 2026 bo prav gotovo zagon največje zasebne investicije v zgodovini regije: okoli pol milijarde evrov težke nove Lekove tovarne v Lendavi, ki bo pomembno vplivala tako na trg dela kot na razvojno dinamiko Pomurja.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
